<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141275"><dc:title>Primerjava metrik funkcijske konektivnosti</dc:title><dc:creator>Bevc,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Demšar,	Jure	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>funkcijska konektivnost</dc:subject><dc:subject>fMRI</dc:subject><dc:subject>metrike</dc:subject><dc:subject>časovne vrste</dc:subject><dc:description>Možgani so najkompleksnejši organ v človeškem telesu, ki ga kljub ogromnem številu raziskav, še vedno zelo slabo razumemo. Funkcijo možganov običajno raziskujemo skozi različne signale, ki jih generirajo možgani. Eden izmed najpogostejših načinov za merjenje teh signalov je magnetna resonanca. Z analizo funkcijske konektivnosti želimo ugotoviti katere možganske regije se medsebojno odvisne pri proženju nevronov in posledično ugotovimo kako so funkcijsko povezane. Obstoječa literatura nam ponuja številne metrike za izračun funkcijske konektivnosti, a njihova uporaba je nekonsistentna. V okviru naloge smo implementirali, testirali in primerjali razširjene in uveljavljene metrike funkcijske konektivnosti. Metrike smo primerjali po času izvajanja, odpornosti na šum, odpornosti na zamik in pravilnosti zaznavanja vzročnosti. Naši rezultati potrjujejo dejstvo, da so za različne probleme primerne različne metrike, kljub temu pa smo ugotovili, da so najboljše rezultate dosegale metrike Pearsonov koeficient, inverzna kovarianca ter navzkrižna korelacija.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-27 16:25:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141275</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>