<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141260"><dc:title>Vpliv pogojev vakuumske cementacije na mehanske lastnosti jekla 16MnCrS5 in obremenitev okolja</dc:title><dc:creator>Krek,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nagode,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Grabnar,	Klemen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>jeklo 16MnCrS5</dc:subject><dc:subject>vakuumska cementacija</dc:subject><dc:subject>mikrostukturna analiza</dc:subject><dc:subject>mehanske lastnosti</dc:subject><dc:subject>ogljični odtis</dc:subject><dc:description>Vakuumska cementacija je kemotermični postopek, ki sestoji iz procesov naogljičenja
v vakuumu in toplotne obdelave. S postopkom vakuumske cementacije povišamo 
trdoto jekla na površini, s čimer izboljšamo obrabno obstojnost in povečamo trajno 
dinamično trdnost. V primerjavi s konvencionalnimi metodami naogljičenja, kjer se 
uporabljajo temperature naogljičenja med 900 in 950 °C, odsotnost kisika v vakuumski 
peči omogoča naogljičenje pri temperaturah ki segajo vse do 1050 °C. Namen 
diplomske naloge je bil analiza mikrostrukture ter mehanskih lastnosti jekla 16MnCrS5 
po vakuumski cementaciji. Temperatura naogljičenja je bila 1020 °C, temu pa je sledilo 
kaljenje v plinu N2. Po vakuumski cementaciji smo z namenom zmanjšanja velikosti 
kristalnih zrn jeklo ponovno kalili v olju s temperature 850 °C. V okviru diplomske 
naloge smo preučili vpliv višje temperature naogljičenja v vakuumski peči na 
mehanske lastnosti jekla, mikrostrukturo in določili obremenitev procesa na okolje. Po 
vakuumski cementaciji in ponovnem kaljenju vakuumsko cementiranega jekla smo 
mehanske lastnosti primerjali z referenčnim vzorcem iz kaljenega jekla. Ugotovili smo, 
da s ponovnim kaljenjem jekla po vakuumski cementaciji izboljšamo njegovo napetost 
tečenja in natezno trdnost. Po vakuumski cementaciji je bila napetost tečenja 433 MPa 
in natezna trdnost 748 MPa, po ponovnem kaljenju pa se je napetost tečenja povečala 
na 589 MPa in natezna trdnost na 943 MPa. V primerjavi s kaljenim referenčnim 
vzorcem, pri katerem je napetost tečenja znašala 499 MPa in natezna trdnost 939 
MPa, so se mehanske lastnosti po vakuumski cementaciji nekoliko znižale, vendar 
smo jih s ponovnim kaljenjem izboljšali. S ponovnim kaljenjem se je povečala tudi 
globina cementacije, in sicer iz 1,81 mm na 2,79 mm. Zaradi draginje na trgu 
energentov in želje po zmanjšanju obremenitve na okolje, smo proučili tudi vpliv 
postopkov na okolje in stroške. Primerjali smo vakuumsko cementacijo, ponovno 
kaljenje cementiranega jekla v kalilni peči in plinsko cementacijo v kalilni peči, ki je že 
uveljavljen proces. Vakuumska cementacija in ponovno kaljenje po vakuumski 
cementaciji imata v primerjavi s plinsko cementacijo pozitiven vpliv na okolje, saj 
ogljični odtis zmanjšamo za 79 %.</dc:description><dc:publisher>[G. Krek]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-27 09:00:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141260</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
