<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141258"><dc:title>Določevanje karakterističnih temperatur zlitine Cu-Al-Ni s spominom oblike z meritvijo električne upornosti</dc:title><dc:creator>Korbar,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bizjak,	Milan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>CuAlNi</dc:subject><dc:subject>zlitine s spominom oblike</dc:subject><dc:subject>reverzibilna martenzitna transformacija</dc:subject><dc:subject>karakteristične temperature</dc:subject><dc:subject>staranje</dc:subject><dc:description>Zlitina CuAlNi spada med t. i. zlitine s spominom oblike. Zanje je značilno, da se lahko s povišanjem temperature povrnejo v prvotno obliko po plastični deformaciji, saj so si sposobne zapomniti obliko, ki so jo imele pred deformacijo. Lastnost oblikovnega spomina omogoča kristalografsko reverzibilna martenzitna transformacija med martenzitom (nizkotemperaturna faza) in avstenitom (visokotemperaturna faza), ki jo spremljajo štiri karakteristične temperature faznih transformacij. Pri segrevanju imamo tako temperaturi začetka in konca avstenitne transformacije (As, Af), medtem ko imamo pri ohlajanju temperaturi začetka in konca martenzitne transformacije (Ms, Mf).
Zlitina CuAlNi je še posebej zanimiva med zlitinami s spominom oblike ne samo zaradi nizke cene izdelave, ampak tudi zato, ker je ena izmed edinih visokotemperaturnih zlitin s spominom oblike, ki omogoča aplikacije tudi pri povišanih temperaturah (do 200 °C). Toda njena praktična uporaba je omejena zaradi težke obdelave, nagnjenosti h kristalnemu lomu in nizke toplotne stabilnost.
V diplomskem delu smo raziskali vpliv staranja na mikrostrukturo in karakteristične temperature fazne transformacije zlitine CuAlNi. Vzorce smo izdelali v obliki tankih trakov po postopku hitrega strjevanja na prosto vrtečem se valju. Spremembe karakterističnih temperatur faznih transformacij smo spremljali s pomočjo in-situ meritve spremembe električne upornosti po štiritočkovni U-I metodi. Mikrostrukturo vzorcev pred in po staranju na različnih temperaturah smo opazovali s svetlobnim in vrstičnim elektronski mikroskopom. Prav tako pa smo izvedli tudi EDS in XRD analizo.</dc:description><dc:publisher>[D. Korbar]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-27 09:00:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141258</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
