Reaktivnost limonena v zeliščnih kopelih ob izpostavljenosti dezinfekcijskim sredstvomŠter, Tajda (Avtor) Trebše, Polonca (Mentor) Bavcon Kralj, Mojca (Recenzent) magistrska delasanitarno inženirstvostranski produkti dezinfekcijeklorirane spojinebromirane spojinekopalni bazenirastlinski ekstraktilimonendezinfekcijaUvod: Veliko ljudi zelo pogosto uporablja kopalne bazene za različne namene. Z večjo frekvenco uporabnikov bazenov je treba zagotoviti skladno kopalno vodo za vse uporabnike bazena. Za zagotavljanje skladne kopalne vode se uporablja dezinfekcija. Z dezinfekcijo preprečimo prenos širjenja mikroorganizmov. Poleg zatiranja mikroorganizmov pa dezinfekcijsko sredstvo reagira tudi s snovmi, ki jih človek vnese v kopalno vodo. Ob reakciji nastajajo različni stranski produkti dezinfekcije. Namen: Namen magistrskega dela je raziskati področje nastanka stranskih produktov pri dezinfekciji kopalne vode ob sočasni uporabi rastlinskih ekstraktov. Metode dela: Najprej smo pregledali obstoječo literaturo, na podlagi katere smo nato nadaljevali z laboratorijskim delom. Na podlagi pridobljenih podatkov smo nato pripravili simulacijo zeliščne kopeli. Grelec je v zeliščni kopeli zagotavljal stalno temperaturo 35 °C. Vzorce smo v kopelih segrevali v erlenmajericah in vialah. Vse vzorce smo iz zeliščne kopeli odvzemali v naprej določenih časovnih intervalih in jih analizirali z metodo SPME vlakna (vzorci plinske faze) ali pa z ekstrakcijo tekoče/tekoče (vzorci vodne faze). Sete analiz smo izvedli tako v destilirani kot morski vodi. Po odvzemu vzorcev za analizo vodne faze je bilo treba vzorce ekstrahirati z diklorometanom, jih upariti ter nato analizirati na GC-MS. Vzorcev za analizo plinske faze predhodno ni bilo treba posebno pripraviti. Analiza vzorcev je potekala na plinskem kromatografu. Analizi je nato sledila še identifikacija spojin, ki so nastale med postopkom kloriranja. Rezultati: Z eksperimentalnim delom smo dokazali pojavnost stranskih produktov, ki v vodi nastanejo ob sočasni uporabi dezinfekcijskega sredstva in rastlinskega ekstrakta, v našem primeru limonena. V vseh odvzetih vzorcih, odvzetih ob različnih časovnih obdobjih, smo identificirali 18 različnih spojin. Spojine smo identificirali tako v vodni kot v plinski fazi vzorcev. V vodni fazi smo identificirali več različnih produktov kot v plinski fazi. Stranske produkte dezinfekcije smo identificirali tako ob uporabi destilirane kot tudi morske vode. Tekom kloriranja smo identificirali različne okside, primarne, sekundarne in terciarne produkte kloriranja ter primarne produkte bromiranja v morski vodi. Razprava in zaključek: V vzorcih, ki so bili postopku kloriranja izpostavljeni dalj časa, smo identificirali več različnih spojin kot pri vzorcih, ki so bili postopku kloriranja izpostavljeni manj časa. V vzorcih, odvzetih pri povišani temperaturi, smo dokazali pojavnost oksidov, ki jih pri vzorcih, odvzetih pri sobni temperaturi, nismo zaznali. V vzorcih z morsko vodo smo identificirali spojine z bromom, ki jih vzorci z destilirano vodo niso vsebovali. V nekaterih vzorcih smo zaznali nastanek trihalometanov.[T. Šter]20222022-09-25 07:45:34Magistrsko delo/naloga141203sl