Adaptivna laboratorijska evolucija kvasovke Hanseniaspora jakobsenii za izboljšan privzem maltozeGrčar, Neža (Avtor) Čadež, Neža (Mentor) kvasovkeHanseniaspora jakobseniiadaptivna laboratorijska evolucijabioaromatizacijapivomaltozaFermentacijski procesi pri proizvodnji piva temeljijo na uporabi kvasovk rodu Saccharomyces, saj tovrstne starterske kulture omogočajo konstantnost in učinkovitost proizvodnje. Omejevanje mikrobne raznolikosti starterskih kultur pa hkrati zmanjšuje senzorične lastnosti in kompleksnost končnih produktov. Izboljšanje arome in povečanje raznolikosti okusov je mogoče doseči z bioaromatizacijo piva, ki vključuje uporabo ne-Saccharomyces kvasovk za tvorbo arom. Potencial za bioaromatizacijo ima tudi kvasovka Hanseniaspora jakobsenii, ki pa ima šibko sposobnost rasti na pivini. Zato je bil namen magistrskega dela izboljšanje privzema maltoze kvasovke H. jakobsenii ZIM 2603 z adaptivno laboratorijsko evolucijo (ALE), ki smo jo izvajali 42 dni v mikrotitrski plošči v gojišču z maltozo, rast pa smo spremljali z merjenjem absorbance v realnem času. Za postavitev eksperimenta ALE smo predhodno določili rastne parametre kvasovke H. jakobsenii v gojiščih z glukozo in maltozo kot različnima viroma ogljika ob prisotnosti oziroma odsotnosti kisika. Sevu H. jakobsenii smo določili rastno krivuljo preko meritev absorbance ter izračunali maksimalno specifično hitrost rasti in generacijski čas. Ugotovili smo, da je kvasovka H. jakobsenii najvišjo maksimalno specifično hitrost rasti dosegla v aerobnem okolju v bogatem gojišču YPD, najnižjo maksimalno specifično hitrost rasti pa je dosegla v gojišču YP z 20-odstotno glukozo pod anaerobnimi pogoji. Rast v gojišču z maltozo je bila zelo šibka in se tudi po ALE ni izboljšala. Rezultati so pokazali, da se privzem maltoze ni izboljšal, prav tako ni prišlo do mutacij v genu MALx3 evolviranih klonov populacij.[N. Grčar]20222022-09-25 07:15:11Magistrsko delo/naloga141198sl