Analiza novejše sodne prakse glede vročanja v pravdnem postopkuGačeša, Nik (Avtor) Galič, Aleš (Mentor) vročanjeZakon o pravdnem postopkupravica do izjavenovela ZPP-Eanaliza sodne praksefikcija vročitveučinkovit sodni postopekdejanski naslov bivanjavročanje v tujinovročanje pravnim osebamVročanje v pravdnem postopku je pomemben pravni institut, urejen v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). Stranki zagotavlja pravico do izjave in sodelovanja v postopku. Magistrsko diplomsko delo analizira uporabo instituta vročanja v sodni praksi od leta 2017 dalje oz. po sprejetju novele ZPP-E do konca marca leta 2022. V prvem delu naloge so predstavljene določbe ZPP glede vročanja in novosti, ki jih je prinesla novela ZPP-E, v drugem pa analiza sodne prakse, predvsem prakse višjih sodišč in Vrhovnega sodišča ter glavnih problemov, s katerimi se sodišča srečujejo pri odločanju o pravilnosti vročitve. V Analizi sem želel ugotoviti, ali prihaja do odstopanj od sodne prakse ali pa je ta enotna glede glavnih problemov vročanja v pravdnem postopku. V sodni praksi vročanja je največkrat uporabljen institut fikcije vročitve, ki posega v strankino pravico do izjave, a je nujna za zagotovitev učinkovitega sodnega postopka. Pri fikciji sem opazil spremembo prakse pri računanju izteka 15-dnevnega roka, katerega iztek novejša praksa upošteva na zadnji, 15. dan, ne glede na to, ali je dan delovni ali nedelovni. V delu je predstavljena tudi odločba Ustavnega sodišča, ki je razveljavila določbo ZPP, ki je omogočala vročitev na formalno prijavljenem, a ne dejanskem naslovu bivanja stranke, ter obsežna novejša praksa višjih sodišč ter Vrhovnega sodišča, ki je nastala na podlagi te določbe. Obsežneje so v praksi zastopane tudi napake pri vročanju v tujino ter vročanju pravnim osebam.[N. Gačeša]20222022-09-24 09:00:17Magistrsko delo/naloga141195sl