Vrtnarjenje kot terapevtska okupacija pri starejših nad 65 letKonovšek, Alja (Avtor) Galof, Katarina (Mentor) Lebar, Cecilija (Recenzent) diplomska deladelovna terapijavrtnaravaokupacijastarostnikiUvod: Delovna terapija je zdravstvena veda, ki deluje na fizičnem, psihičnem, kognitivnem, psihosocialnem in še mnogih drugih vidikih uporabnikovega delovanja. Delovni terapevt želi posamezniku omogočiti samostojno delovanje pri njemu pomembnih aktivnostih in okupacijah. Okupacija je za razliko od aktivnosti, edinstvena in ima za osebo smisel. Okupacije se oblikujejo na podlagi vlog, interesov in dnevnih aktivnosti. Tudi vrtnarjenje je lahko za posameznika okupacija, če ima zanj smisel in pomen. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako je vrtnarjenje vključeno v delovno terapevtsko obravnavo in kakšne so ugotovitve raziskav glede učinkov uporabe vrtnarjenja v delovno terapevtski obravnavi. Metode dela: Izvedli smo deskriptiven pregled literature. Za iskanje člankov smo uporabili baze: CINAHL, PubMed in Web of Science. Uporabili smo ključne besede: terapevtska okupacija, delovna terapija, vrtnarjenje, hortikultura, starejši odrasli, osebe nad 65 let (v slovenskem in angleškem jeziku). Glede na vključitvene in izključitvene kriterije ter vsebinsko ustreznost, smo v končno analizo vključili 12 virov. Rezultati: Ugotavljamo, da je vrtnarjenje aktivnost, ki jo delovni terapevti v obravnavi pogosto uporabijo. Uporabljajo ga individualno ali pa skupinsko. Vrtnarjenje je aktivnost, ki jo je mogoče zelo dobro prilagoditi potrebam posameznika. Vrtnarjenje pozitivno vpliva na fizično, duševno in kognitivno zdravje. Razprava in zaključek: Delovno terapevtska obravnava mora biti holistična in usmerjena na okupacijo. Pomembno je, da delovni terapevt uporabi pravilne pristope in ocenjevanja. Delovni terapevt vrtnarjenje izvaja takrat, kadar to posamezniku predstavlja smiselno aktivnost. Oseba se lahko aktivno ali pasivno vključuje v vrtnarjenje, kar je odvisno od njenih sposobnosti. Primerno mora biti tudi okolje, v katerem se vrtnarjenje izvaja in pa pripomočki, ki jih posamezniki uporabljajo. Spregledom literature smo ugotovili, da vrtnarjenje izboljša fizično kondicijo, zmanjša tveganje za padec, ohrani okupacijsko ravnovesje in pripomore k večji samostojnosti. Prav tako zmanjša stres in izboljša čustveno razpoloženje. Pozitivno učinkuje tudi na spomin in koncentracijo posameznika, poleg tega ga tudi senzorno stimulira.[A. Konovšek]20222022-09-24 07:45:52Diplomsko delo/naloga141176sl