Urgentna zdravstvena obravnava pacienta s samomorilno ogroženostjoZekovič, Lara (Avtor) Lapanja, Aljoša (Mentor) Sotler, Robert (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaduševno zdravjesamomoriaktivnosti zdravstvene negeprvi pristopUvod: Samomor je dejanje, kjer je človekovo agresivno vedenje usmerjeno proti samemu sebi z namenom, da si vzame življenje. Izvajalci zdravstvene nege se na področju psihiatrije pogosto srečujejo s samomorilnim vedenjem in ogroženostjo, toda delo s takimi pacienti ni omejeno zgolj na psihiatrične ustanove, ampak je pogosto prisotno že na terenu in v času urgentne obravnave. Ker so posledice samomorilnega vedenja lahko velikokrat usodne, je zato potrebna čim hitrejša pomoč še posebej s strani osebja, ki na kraj nesreče pride prvo in sodeluje v urgentni obravnavi. Namen: Namen diplomskega dela je bil s pomočjo treh raziskovalnih vprašanj predstaviti urgentno obravnavo pacienta s samomorilno ogroženostjo na vseh ravneh zdravstvenega varstva ter opredelitev najpomembnejših aktivnosti zdravstvene nege pri tem. Metode dela: Za diplomsko delo smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo. Iskanje domače in tuje literature je potekalo po iskalnih bazah (Medline, PubMed in Cinahl), dostopali pa smo prek spletnega portala Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani ter prek bibliografskega sistema COBISS.SI. Iskanje je potekalo od januarja 2022 do avgusta 2022. Vključitveni kriteriji so bili: prosta dostopnost za člane Univerze v Ljubljani, starost člankov je bila omejena na 15 let, izvirni in pregledni znanstveni ter strokovni članki so bili v angleškem ali slovenskem jeziku, veljati pa je morala tudi ustreznost ključnih besed ter vsebinska povezanost naslova in izvlečka z namenom in cilji diplomske naloge. Rezultati: Dobra oskrba v urgentni zdravstveni obravnavi ne pomeni le trenutno ugodje in reševanje življenja, ampak tudi zmanjšanje tveganja za ponovni poskus samomora ali samopoškodovanja, pridobivanje zaupanja in s tem lažjo možnost nadaljnjega zdravljenja in doseganje cilja. Poleg hitrega ukrepanja in zagotavljanja varnosti je potrebna celostna oskrba, h kateri prištevamo tudi ustrezno komunikacijo, individualno obravnavo in pridobivanje zaupanja, ki pripomore k boljši nadaljnji obravnavi v psihiatričnih ustanovah. Razprava in zaključek: V bolnišnicah sta pomoč in ustrezna oskrba pacientov s samomorilnim vedenjem lažja, s takim vedenjem pa se soočajo tudi izvajalci zdravstvene nege v urgentni obravnavi. Ugotovljeno je bilo, da je zaradi hitre oskrbe oskrba tudi površinska, zato se ne posveča veliko pozornosti psihičnem stanju osebe in se to prepusti psihiatričnim bolnicam. Znanje izvajalcev zdravstvene nege je na tem področju skromnejše in so tako potrebni dodatna izobraževanja in znanja za prepoznavanje samomorilnega vedenja, za učinkovito preprečevanje samomorov in za delo s samomorilno ogroženimi pacienti.[L. Zekovič]20222022-09-24 07:45:34Diplomsko delo/naloga141174sl