<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141171"><dc:title>Metafizika in arhitektura</dc:title><dc:creator>Pichler,	Renata	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Toth,	Cvetka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>arhitektura</dc:subject><dc:subject>utopija</dc:subject><dc:subject>princip upanja</dc:subject><dc:subject>lepota</dc:subject><dc:subject>kompozicijski principi</dc:subject><dc:description>V pričujočem diplomskem delu obravnavam dva vidika arhitekture: arhitektura kot utopija in upanje (kot jo vidi nemški filozof Ernst Bloch) ter arhitektura kot popolno razmerje, ki je posvečena antični arhitekturi. Prvi del je namenjen Blochovi filozofski poti in njegovi filozofiji arhitekture, zgradbam, ki odslikavajo boljši svet. Vsaka doba je namreč ustvarjala svojo lastno umetnost, svoj lasten upor. Po drugi strani pa je Hegel govoril o sanjah  o zemeljskem raju. Toda sanje o zemeljskem raju se podrejo, ko je kapitalizem povsem nihiliziral arhitekturo. Zato bom poskušala v drugem delu najti odgovor, kaj je bila tista posebnost grškega duha, da je ustvaril arhitekturo popolne lepote. Kajti tam, kjer je lepo, tam se počutimo kot doma. Študij antične arhitekture je torej potreben zato, da pokažemo na pot, po kateri smo nekoč že hodili, a smo nanjo žal pozabili.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-24 07:45:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141171</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
