<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141133"><dc:title>Oblikovanje kadrovske strategije za namene privabljanja in selekcije kandidatov</dc:title><dc:creator>Meznarič,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlin,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>upravljanje človeških virov</dc:subject><dc:subject>pridobivanje kadrov</dc:subject><dc:subject>privabljanje</dc:subject><dc:subject>selekcija</dc:subject><dc:subject>blagovna znamka delodajalca
blagovna znamka delodajalca</dc:subject><dc:description>Ljudje so ključni del vsake organizacije. Tega se zavedajo tudi sodobna podjetja, ki s strateškim upravljanjem človeških virov poskušajo doseči cilje organizacije, pri tem pa na zaposlenega gledajo celostno. Da bi organizacija zaposlila kvalitetne ljudi, mora izvesti postopek privabljanja kadrov. V ta namen mora sprva opredeliti potrebe dela in delovnega mesta, nato se odloči za privabljanje kandidatov z različnimi metodami, čemur sledi selekcijski postopek. Med pandemijo je strateško upravljanje človeških virov doživelo nenadne spremembe, kar je zahtevalo hitre prilagoditve pri pridobivanju kadrov. Skozi empirično študijo, v kateri sem anketirala deset kadrovskih strokovnjakov, sem prišla do ugotovitve, da je večina slovenskih podjetij svoje aktivnosti pri privabljanju in selekciji v še večji meri usmerila v virtualno okolje s pomočjo digitalnih orodij. Pri tem so podjetja ugotovila, kako pomembna je blagovna znamka delodajalca, ki je pripomogla tudi k uspešnejšemu headhuntingu. Kadrovniki so namreč morali postati veliko bolj proaktivni pri iskanju novih kadrov, saj je bilo prijav malo ali pa so se prijavljali neustrezni kandidati. V večini so tudi celotni selekcijski postopki potekali v virtualnem okolju. Kadrovniki so se morali v veliki meri prilagoditi pandemičnim razmeram in samostojno usvojiti nova znanja. Kljub vsem izzivom menijo, da so bili pri privabljanju enako uspešni kot pred pandemijo. Prav tako v glavnini trdijo, da bodo prilagojene prakse privabljanja izvajali tudi po pandemiji. Priporočam nadaljnjo raziskavo v dveh letih, da se preveri, so se ohranile oz. spremenile.</dc:description><dc:publisher>[L. Meznarič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-23 08:30:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141133</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
