Analiza možnosti uporabe UAV fotogrametrije za zajem katastrskih podatkov o stavbah in cestahMajkić, Nikola (Avtor) Lisec, Anka (Mentor) Grigillo, Dejan (Komentor) Drešček, Urška (Komentor) geodezijamagistrska delaGIGUAV fotogrametrijafotogrametrični oblak točkklasifikacija stavbklasifikacija cestkataster stavbGlobal Mapper ProLAStoolsESRI ArcGISPosodabljanje podatkov katastra je sodoben izziv v veliko državah, tudi v Sloveniji. Čeprav uporaba daljinsko vodenih letalnikov pri registraciji zemljišč še ni pogosta, se zdi obetavna tehnologija, ki bi lahko podprla zbiranje podatkov za katastre nepremičnin. Namen naloge je pregledati objave s področja uporabe UAV fotogrametrije v katastru in pregled dejavnikov, ki vplivajo na kakovost zajema katastrskih podatkov na podlagi UAV fotogrametrije. V eksperimentalnem delu naloge smo analizirali in primerjali rezultate zajema podatkov o stavbah in cestah, ki smo jih zajeli na različne načine na podlagi podatkov, pridobljenih z optičnimi senzorji daljinsko vodenih letalnikov. Uporabili smo že obdelane UAV fotogrametrične podatke, zajete na študijskem območju Kompolje. Najprej je narejena primerjava podatkov o obodu stavb, ki so zajeti ročno na podlagi fotogrametričnega oblaka točk, s tistimi, ki so že vpisani v kataster stavb. Sledi primerjava med podatki o obodih stavb, ki smo jih ročno zajeli, in podatki, pridobljenimi iz klasificiranega oblaka točk. V nadaljevanju smo primerjali še podatke o nadmorskih višinah slemen, pridobljenih z ročnim zajemom, z nadmorskimi višinami slemen, registriranih v katastru stavb. Na koncu je še prikazana primerjava med podatki o cestah, ki smo jih ročno zajeli, in podatki o cestah, ki smo jih pridobili s samodejnim postopkom klasifikacije podobe na podlagi pravil. Ugotovili smo položajne razlike med podatki ročnega zajema stavb na podlagi fotogrametričnega oblaka točk in podatki katastra stavb. Podatki o stavbah v katastru so vpisani na podlagi množičnega fotogrametričnega zajema stavb iz letalskih fotografij, oblak točk pa je bil izdelan iz podatkov z boljšo prostorsko ločljivostjo. Pri vizualni primerjavi rezultatov ročnega zajema podatkov o stavbah in cestah, s podatki, pridobljenimi s samodejno klasifikacijo oblaka točk, nismo opazili večjih odstopanj. Še vedno pa obstajajo primeri, kjer pride do odstopanj – razlogov je več. Med drugim predstavljajo sence dreves ter drugi objekti s senco veliko težavo za samodejni zajem podatkov.[N. Majkić]20222022-09-23 07:45:17Magistrsko delo/naloga141120sl