<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141067"><dc:title>Emisije N$2$O iz različnih kmetijskih sistemov ter z njimi povezana sestava in dinamika talnega mikrobioma</dc:title><dc:creator>Puš,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eler,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Suhadolc,	Marjetka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>toplogredni plin</dc:subject><dc:subject>didušikov oksid</dc:subject><dc:subject>denitrifikacija</dc:subject><dc:subject>emisije iz kmetijskih sistemov</dc:subject><dc:subject>dinamika mikrobnih združb</dc:subject><dc:subject>vpliv obdelave na emisije</dc:subject><dc:subject>ohranitvena obdelava</dc:subject><dc:subject>ekološko kmetovanje</dc:subject><dc:subject>pašniki in travišča</dc:subject><dc:description>Didušikov oksid (N$2$O) je  močan toplogredni plin, ki se med procesoma nitrifikacije in denitrifikacije sprošča s pašnikov, polj in drugih kmetijskih površin. Z različnimi načini kmetovanja, z obdelavo tal ter uporabo gnojil v kombinaciji z dejavniki tal vplivamo na sestavo mikrobnih združb, predvsem bakterij in gliv in z njimi povezane funkcionalne gene, ki so vključeni v tvorbo N2O. Intenziteto emisij lahko tako ocenjujemo tudi posredno na podlagi prisotnosti genov denitrifikacijske poti (nirK, nirS, nosZI in nosZII), vendar povezave med njimi in N2O emisijami niso razjasnjene, saj na emisije poleg genetskega potenciala združbe vplivajo tudi drugi dejavniki. Ta učinek lahko opazimo pri študijah, ki so dokazale, da je abundanca nirS in nirK genov pri dolgoletno neobdelanih tleh manjša, abundanca nosZ gena pa večja, emisije niso vedno manjše, kot bi to teoretično pričakovali, zato je vpliv določene obdelave tal vedno potrebno upoštevati glede na talne in podnebne danosti. Uporaba mineralnih in organskih gnojil različno vpliva na porast in strukturo mikrobnih združb ter ekspresijo genov. Gnojenje z organskimi gnojili v določeni meri vpliva na porast denitrifikatorjev zaradi večje dostopnosti organskega ogljika, vendar učinek ni enoznačen za vse vrste gnojil.  Do podobnih sprememb prihaja v ekoloških sistemih pridelave, kjer je abundanca nosZ gena  glede na študije večja kot v konvencionalnih.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-23 07:15:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141067</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
