<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141052"><dc:title>Vloga vzgojitelja pri spodbujanju govorno-jezikovnega razvoja predšolskih otrok</dc:title><dc:creator>Simerl,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogovšek,	Damjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Novšak Brce,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>spodbujanje govorno-jezikovnega razvoja otrok v vrtcu</dc:subject><dc:description>Vzgojiteljica ima pomembno vlogo pri spodbujanju govorno-jezikovnega razvoja predšolskih otrok. Otroci namreč v vrtcu preživijo večino svojega budnega časa in so zato ravno vzgojiteljice tiste, ki morajo otroku predstavljati dober govorni in jezikovni zgled in mu omogočajo kvalitetne dejavnosti, s katerimi bo razvijal svoj govor, jezik in mišljenje. Vzgojiteljica v oddelku ustvarja prijetno klimo in načrtuje dejavnosti, ki omogočajo rabo govora, jezika, dialog in poslušanje ter ustvarjajo pozitivne medsebojne odnose. V diplomskem delu smo se osredinili na govorni in jezikovni razvoj otrok; notranje in zunanje dejavnike, ki vplivajo na govorno-jezikovni razvoj otrok; kaj o govorno-jezikovnem razvoju otrok pravi kurikulum za vrtce in kakšna je vloga vzgojitelja pri spodbujanju govornega razvoja otrok v vrtcu. Izpostavljene so dejavnosti, ki jih vzgojitelj pripravlja za razvijanje govora in jezika otrok v okviru kurikuluma. V diplomskem delu je poudarek na spodbujanju razvoja govora s pomočjo knjig in skupnega branja. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, kako vzgojitelji spodbujajo govorno-jezikovni razvoj otrok in kako se otroci odzivajo na zgodbo z vajami za spodbujanje izreke, ki sem jo napisala za namen diplomskega dela, ter kakšno je mnenje vzgojiteljev o uporabi zgodbe za namen spodbujanja govoril. V empiričnem delu sem predstavila rezultate raziskave, ki smo jo s pomočjo vprašalnikov in intervjujev izvedli v vrtcu. 
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu se osredinimo na jezikovni in govorni razvoj otrok v starosti od četrtega do šestega leta. Sprva opišemo, kaj je govor in kaj jezik, značilnosti otrokovega govora in opišemo dejavnike govornega razvoja. V nadaljevanju opišemo, kako se razvije govor in na kakšen način razvoj govora in jezika spodbujamo v vrtcu. Naštejemo različne opredelitve vaj za spodbujanje govorno-jezikovnega razvoja in se dotaknemo pomembnosti branja in pripovedovanja otroku.
V empiričnem delu diplomskega dela smo raziskali, kako se otroci odzivajo na zgodbo Manja na smučišču, ki vsebuje vaje za spodbujanje izreke. Prav tako smo raziskali, kako vzgojitelji spodbujajo govorno-jezikovni razvoj v vrtcu, katere dejavnosti izvajajo z otroki in kako pomembno se jim zdi spodbujanje govorno-jezikovnega razvoja v vrtcu. Ugotovili smo, da se vzgojitelji zavedajo pomembnosti spodbujanja govora in jezika, saj je predšolsko obdobje intenzivno obdobje razvoja govora in jezika. Vzgojitelji menijo, da so kompetentni za spodbujanje govorno-jezikovnega razvoja otrok. Z otroki v vsakodnevni rutini izvajajo vaje za spodbujanje razvoja na področju govora in jezika tako, da spodbujajo pogovor, govor, poslušanje, opazovanje in opisovanje, obiščejo knjižnico in lutkovne predstave ter s pomočjo dejavnosti, kot so iskanje rim in izštevank, gledališča, kamišibaja, igre vlog in drugih vaj.
Med pripovedovanjem zgodbe so bili otroci aktivni poslušalci, v zgodbo so se vključevali, izvajali vaje za spodbujanje izreke in se gibalno izražali. Prišli smo do sklepa, da zgodba, ki vsebuje vaje za spodbujanje izreke, pomaga otrokom, da se sprostijo in ob tem utrjujejo in razvijajo svoje govorno-jezikovne kompetence.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-23 03:55:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141052</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
