Stališča in izkušnje učiteljev razrednega pouka s sodelovalnim učenjem učencevDrobnič, Hana (Avtor) Polak, Alenka (Mentor) Gradišek, Polona (Komentor) Sodelovalna kulturaSodelovanje je pomemben dejavnik v procesu razvoja potencialov pri otrocih. Upoštevanje in spodbujanje interakcije med učenci v procesu učenja je temelj, na katerem so se razvile različne strukture sodelovalnega učenja. Temeljna načela sodelovalnega učenja izhajajo iz Piagetove razvojne teorije, ki je uveljavila konstruktivistični pristop, znanstvenih ugotovitev Vigotskega o vplivu socialnih dejavnikov na razvoj višjih mentalnih funkcij ter motivacijske teorije sodelovanja Martina Deutscha. Sodelovalno učenje se v praksi odraža kot uporaba različnih oblik in metod dela pri reševanju problemov, usvajanju novih učnih vsebin ter učenju v najširšem pomenu besede. Ključno vlogo pri tem ima socialna interakcija, ki poteka med učenci znotraj sodelovalne skupine, v kateri so učenci ves čas aktivni. Večina empiričnih raziskav na področju sodelovalnega učenja dokazuje pozitiven vpliv sodelovalnega učenja na učnem in socialnem področju. Pomembno vlogo pri vzpostavljanju sodelovalnih učnih situacij v razredu ima učitelj, ki s ciljem spodbujanja sodelovalnega učenja deluje kot svetovalec in strokovnjak za spodbujanje učinkovitega delovanja skupine. Za dosego ciljev sodelovalnega učenja mora pri načrtovanju pouka upoštevati osnovna načela omenjene oblike učenja: delo v manjših skupinah, pozitivna soodvisnost članov skupine, odgovornost posameznika, uporaba ustreznih sodelovalnih veščin za delo v skupini, ustrezna struktura nalog in analiza procesov v skupini. Pri uvajanju sodelovalnega učenja v pouk mora učitelj učence naučiti uporabe različnih sodelovalnih struktur, namenjenih utrjevanju znanja, razvoju pojmov in sodelovalnim projektom. V empiričnem delu magistrskega dela, ki temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, smo z uporabo spletnega anketnega vprašalnika raziskali, kakšno znanje imajo učitelji razrednega pouka o sodelovalnem učenju, kako kompetentni se počutijo za vpeljevanje te oblike učenja v pouk, kakšne izkušnje imajo z organizacijo in izvajanjem pouka v sodelovalnih skupinah pred epidemijo COVIDA-19 in v času poučevanja na daljavo, ter kakšna so njihova stališča do omenjene oblike učenja bodisi pri svojem lastnem učenju bodisi pri poučevanju učencev. Raziskava je temeljila na namenskem, neslučajnostnem vzorčenju, vzorec pa je vključeval 112 učiteljev razrednega pouka iz celotne Slovenije. Z raziskavo smo ugotovili, da so učitelji razrednega pouka po večini seznanjeni s sodelovalnim učenjem, vendar je njihovo poznavanje načel in struktur sodelovalnega učenja pomanjkljivo. Večina izmed njih je mnenja, da so dovolj strokovno usposobljeni za vpeljevanje sodelovalnega učenja v pouk, vendar potrebujejo več lastnih praktičnih izkušenj na tem področju. Prednosti, ki jih učitelji opažajo pri vpeljevanju sodelovalnega učenja, so: sodelovanje med učenci, učenje od sovrstnikov, boljši medsebojni odnosi in razredna klima, medsebojna pomoč, urjenje socialnih veščin, večja motivacija za učenje, večja aktivnost učencev, spoštovanje drugih in drugačnih mnenj, večja odgovornost do skupine in naloge, boljše pomnjenje, komunikacija in kritično razmišljanje, večja strpnost, samostojnost pri učenju in kvalitetnejše znanje. Pri vpeljevanju sodelovalnega učenja v pouk učitelje najbolj ovira čas, ki ga morajo nameniti natančni pripravi učnih ur sodelovalnega učenja, urjenju sodelovalnih veščin in podajanju navodil učencem. Težave vidijo v tem, da sodelovalno učenje zahteva zelo veliko učiteljevega truda in priprave, da so nekateri učenci pri delu v sodelovalnih skupinah neaktivni in da nekateri učenci prelagajo odgovornost na druge člane skupine. Kar dve tretjini učiteljev je bilo mnenja, da je pouk na daljavo vplival na vpeljevanje sodelovalnega učenja v poučevanje. Vzrok za to so učitelji pripisovali pomanjkanju znanja IKT pri učencih, nesamostojnosti mlajših učencev pri uporabi tehnologije, veliki zmedi zaradi organizacije pouka na daljavo, premalo časa in slabšemu nadzoru nad učenci. Rezultati so pokazali, da imajo anketirani učitelji razrednega pouka sicer pozitivna stališča glede vpliva sodelovalnega učenja na učence, vendar nimajo pozitivnih stališč glede priprav, ki jih sodelovalno učenje zahteva od njih. Statistično pomembne pozitivne korelacije se pojavljajo samo med pogostostjo organiziranja dela učencev v sodelovalnih skupinah pri poučevanju in stališčem, da ko učenci delajo v sodelovalnih skupinah, se učijo večje strpnosti do drugih ali drugačnih idej in stališčem, da učenje v sodelovalnih skupinah izboljšuje medsebojne odnose v razredu. Statistično pomembne pozitivne korelacije se pojavljajo tudi med pogostostjo uvajanja/vključevanja sodelovalnega učenja učencev pri posameznih etapah učnega procesa in stališčem, da delo v sodelovalnih skupinah prispeva k boljšim učnim dosežkom učencev kot pa individualno učenje. Statistično pomembne negativne korelacije se pojavljajo med pogostostjo vključevanja sodelovalnega učenja v pouk glede na učni predmet in stališčem, da pri sodelovalnem učenju lahko učenci jemljejo šolsko delo premalo resno ter med pogostostjo organiziranja dela učencev v sodelovalnih skupinah pri poučevanju ter stališčem, da učenje v sodelovalnih skupinah vodi le v prepire in slabo voljo učencev. Z raziskavo smo želeli učitelje ozaveščati o pomembnosti sodelovalnega učenja, jih motivirati za vpeljevanje sodelovalnega učenja v pouk in prispevati k njihovemu profesionalnemu razvoju na tem področju.20222022-09-23 03:54:36Magistrsko delo/naloga141051sl