<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140903"><dc:title>Ženske v celjskih tovarnah po 2. svetovni vojni: obdobje med letoma 1950 in 1970</dc:title><dc:creator>Vešligaj,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Selišnik,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vodopivec,	Nina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>celjske tovarne</dc:subject><dc:subject>socializem</dc:subject><dc:subject>enakopravnost</dc:subject><dc:subject>delavke</dc:subject><dc:subject>normirano delo</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo prikazuje družbeni položaj žensk v celjskih tovarnah Metka, Cinkarna Celje, Tovarna emajlirane posode EMO, Železarna Štore in LIK Savinja po 2. svetovni vojni. Tovarne, pri čemer zgodovina nekaterih sega že v 19. stoletje, so zaposlovale veliko število delavcev, med katerimi je bil visok tudi odstotek žensk. Ženske so bile najbolj prisotne v tekstilni tovarni Metka, najmanj pa jih je bilo v proizvodnji železarne Štore. V drugem delu so predstavljeni spomini štirinajstih proizvodnih delavk in enega delavca iz omenjenih tovarn, ki so delili svoje poglede na enakopravnost po 2. svetovni vojni (s poudarkom na tovarniškem delu), delavke so spregovorile o porodniškem dopustu in razpetostjo med domom in tovarno ter med ruralnim in mestnim okoljem, opisale pa so tudi svoje izkušnje z normiranim delom.</dc:description><dc:publisher>[N. Vešligaj]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-21 07:45:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140903</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
