<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140877"><dc:title>Lastnosti lesa po 7 letih izpostavitve na prostem</dc:title><dc:creator>Jelšnik,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kržišnik,	Davor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>naravno staran les</dc:subject><dc:subject>zaščita lesa</dc:subject><dc:subject>CuE</dc:subject><dc:subject>CCB</dc:subject><dc:subject>mehanske lastnosti</dc:subject><dc:subject>gostota</dc:subject><dc:subject>pH</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava lastnosti lesa po sedmih letih izpostavitve na prostem na terenskem polju Oddelka za lesarstvo. Testirali smo lesene vzorce smrekovine, ki je bila zaščitena z dvema tipoma bakrovih pripravkov (CCB in CuE pripravek) dveh različnih koncentracij (wCu = 0.25 % in 0.125 %). Les je bil izpostavljen v 3. in 4. razredu uporabe. Za primerjavo smo testirali kontrolne vzorce, ki niso bili izpostavljeni zunanjim dejavnikom. Cilji naloge so bili testirati les po sedmih letih izpostavitve na prostem ter izmeriti vsebnost bakra v lesu, določiti mehanske lastnosti lesa in ovrednotiti stopnjo razkrojenosti z mikroskopsko analizo. Rezultati so pokazali, da se je del bakrovih učinkovin spral iz lesa. Najintenzivnejše izpiranje smo opazili pri lesu impregniranem z zaščitnimi sredstvi z nizkimi koncentracijami v stiku z zemljo. Pri lesu izpostavljenim v tretjem razredu uporabe, je bilo izpiranje manj opazno. Tekom izpostavitve je les razpokal. Visoke koncentracije bakrovih učinkovin do določene mere preprečujejo pojav razpok. Mehanske lastnosti lesa izpostavljenega v tretjem razredu so bile boljše kot tistega v četrtem razredu uporabe. Les zaščiten s CCB in izpostavljen v četrtem razredu uporabe je razpokal, pri nižjih koncentracijah se je pojavila obarvanost, medtem ko so se pri s CuE zaščitenem lesu pojavili močan razkroj, zaznali smo spremembe barve in pri nekaj podzemnih delih vzorcev je prišlo do propada.</dc:description><dc:publisher>[J. Jelšnik]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-21 07:17:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140877</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
