<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140813"><dc:title>Ponovljivost in zanesljivost meritev torako-abdominalnega obsega gibljivosti</dc:title><dc:creator>Dobnik,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakovljević,	Miroljub	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vauhnik,	Renata	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>torako-abdominalne meritve</dc:subject><dc:subject>ponovljivost</dc:subject><dc:subject>zanesljivost</dc:subject><dc:subject>obseg gibljivosti</dc:subject><dc:subject>cirtometrija</dc:subject><dc:description>Uvod: Cirtometrija ali meritve torako-abdominalnih obsegov, se v fizioterapiji uporablja za merjenje obsegov gibljivosti prsnega koša in trebuha. Obseg gibljivosti se meri z merilnim trakom na različnih ravneh prsnega koša v mirovanju, pri največjem vdihu in največjem izdihu. Izvedba meritev je preprosta in cenovno ugodna. Namen: Namen diplomskega dela je bil ovrednotiti ponovljivost in zanesljivost meritev torako-abdominalnega obsega gibljivosti, izmerjene s samozateznim merilnim trakom. Metode dela: V raziskavo je bilo vključenih 30 preiskovancev. Meritve smo izvedli v dveh sejah, med katerima je bilo teden dni premora. Preiskovanci so med meritvami stali z rokami sproščeno ob telesu. Meritve smo opravili v višini tretjega rebra in petega prsnega vretenca (aksilarno), žličke in desetega prsnega vretenca (ksifoidalno) ter popka in četrtega ledvenega vretenca (umblikalno). Na označene kostno-anatomske točke smo položili merilni trak ter izmerili obseg v mirovanju, pri največjem vdihu in pri največjem izdihu. Ponovljivost in zanesljivost meritev smo ovrednotili z intraklasnim koeficientom korelacije. Rezultati: Pri meritvah aksilarno so bile v vseh sejah statistično pomembne razlike. Največja razlika je bila med prvo in tretjo meritvijo druge seje v mirovanju. Razlike meritev obsegov ksifoidalno in umblikalno so bile statistično nepomembne. Med prvo in drugo sejo je do največjih razlik prišlo pri ksifoidalnih meritvah v mirovanju in po največjem vdihu. Ponovljivost meritev je bila na vseh ravneh odlična. Najnižja vrednost intraklasnega koeficienta korelacije je bila opažena pri aksilarnih meritvah prve seje v mirovanju in druge seje po največjem izdihu (IKK= 0,991). Najvišja vrednost intraklasnega koeficienta korelacije (IKK = 0,999) je bila zaznana pri vseh umblikalnih meritvah. Zanesljivost je bila na vseh ravneh odlična, intraklasni koeficient korelacije vseh meritev je bil nad 0,981. Razprava in zaključek: Izvedba meritev torako-abdominalnih obsegov z merilnim trakom je bila ponovljiva in zanesljiva. Do največjih odstopanj je prišlo pri meritvah na aksilarni ravni, na kar je verjetno vplivalo potenje preiskovancev. Potrebno je nameniti večjo pozornost klimatizaciji preiskovancev pred izvedbo meritev.</dc:description><dc:publisher>[M. Dobnik]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-18 07:46:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140813</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
