<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140806"><dc:title>Biokompatibilnost dentalnih materialov za analogno in digitalno uporabo v odnosu do laboratorijskega izvajalca in pacienta</dc:title><dc:creator>Strgar,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rojko,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bohinc,	Peter	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>laboratorijska zobna protetika</dc:subject><dc:subject>biokompatibilnost dentalnih materialov</dc:subject><dc:subject>stranski učinki</dc:subject><dc:subject>pacienti</dc:subject><dc:subject>laboratorijski izvajalci</dc:subject><dc:subject>poklicna izpostavljenost</dc:subject><dc:description>Uvod: Biokompatibilnost dentalnih materialov opisuje združljivost dentalnih materialov s tkivom v ustni votlini in je odvisna od vrste materiala, umeščenosti v človeškem telesu in od pričakovane funkcije materiala. Biokompatibilen material je takšen, da pri gostitelju ne izzove imunskega odziva. Danes je potreba po biokompatibilnih materialih ključnega pomena, saj morajo materiali ugoditi ustreznim mehanskim, kemičnim, biološkim in estetskim zahtevam. Preden se na trgu prične prodaja novih materialov, je le-te potrebno poslati skozi vrsto različnih testov za ugotavljanje biokompatibilne ustreznosti z gostiteljem; prav tako morajo biti opremljeni z varnostnimi listi, kjer so podatki o nevarnosti materiala, ukrepi prve pomoči in zaščite. Pogoste bolezni, ki se pojavijo med laboratorijskimi izvajalci, so kontaktni dermatitis, astma, pnevmokonioza in silikoza. Najpogostejši stranski učinki, ki se pojavijo pri pacientih, pa vključujejo bronhitis, glavobole, utrujenost, pekoč občutek v ustih, oteklino in bolečino. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako različni dentalni materiali vplivajo na laboratorijskega izvajalca med rokovanjem z materialom, kakšne so posledice ob nezaščitenem rokovanju in kako lahko neželene učinke med delom preprečimo. Hkrati želimo ugotoviti, kako enaki dentalni materiali vplivajo na pacienta po vstavitvi dentalnega materiala v ustno votlino Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, kjer smo pregledali domačo in tujo literaturo o preverjanju biokompatibilnosti dentalnih materialov, stranskih učinkih le-teh na pacienta in na laboratorijskega izvajalca ter kako se ustrezno zaščititi med rokovanjem z dentalnimi materiali. Hkrati smo pregledali tudi literaturo o CAD/CAM tehnologiji. Pri iskanju literature smo si pomagali s spletnimi bazami Google Scholar, PubMed, ResearchGate in Science Direct. Ključne besede, uporabljene med iskanjem literature, so biokompatibilnost dentalnih materialov, stranski učinki, pacient, laboratorijski izvajalec in poklicna izpostavljenost. V praktičnem delu diplomskega dela smo izdelali dva fiksno protetična zobna nadomestka po analogni in digitalni metodi in pri tem primerjali tveganja, ki med izdelavo izdelkov pretijo laboratorijskemu izvajalcu. Rezultati: V zobnem laboratoriju smo izdelali dva fiksno protetična zobna nadomestka po analogni in digitalni metodi. Razprava in zaključek: Uporaba biokompatibilnih dentalnih materialov je v zobozdravstvu ključnega pomena, vendar ne pomeni, da dentalni materiali niso neškodljivi za pacienta in laboratorijskega izvajalca. Dentalni materiali povzročajo neželene učinke, ki pri pacientih zahtevajo menjavo dentalnega materiala, pri laboratorijskih izvajalcih pa zahtevajo uporabo zaščitnih sredstev.</dc:description><dc:publisher>[N. Strgar]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-18 07:46:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140806</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
