<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140803"><dc:title>Kakovost življenja odraslih bolnikov s hemofilijo in adherenca na zdravljenje</dc:title><dc:creator>Sobotič,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovijač,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Preložnik Zupan,	Irena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>hemofilija</dc:subject><dc:subject>zdravljenje</dc:subject><dc:subject>profilaksa</dc:subject><dc:subject>adherenca</dc:subject><dc:subject>kvaliteta življenja</dc:subject><dc:description>Uvod: Hemofilija je redka dedna bolezen, ki prizadene predvsem moške in je vezana na
kromosom X. Posledica je pomanjkanje koagulacijskega faktorja VIII ali IX in nagnjenost
h krvavitvam. Delimo jo na hemofilijo A in B, glede na resnost bolezni pa na blago,
zmerno in hudo obliko hemofilije. Spremljajo jo spontane krvavitve v sklepe in mišice.
Bolezen zdravimo profilaktično ali po potrebi z dodajanjem manjkajočega koagulacijskega
faktorja. Najpogostejša posledica je hemofilna artropija, ki je posledica krvavitev v sklepe.
Namen: Želeli smo ugotoviti adherenco na zdravljenje odraslih bolnikov s hemofilijo v
Sloveniji in njihovo kvaliteto življenja. Poleg tega smo ugotavljali še značilnosti bolezni
bolnikov s hemofilijo v Sloveniji in njihov življenjski slog. Metode dela: Teoretična
izhodišča za diplomsko delo smo poiskali v literaturi iz zbirk Medline, Cinahl, UpToDate,
Pub Med in z brskalnikom Google učenjak. Vključili smo 36 odraslih bolnikov z zmerno
in hudo obliko hemofilije v Sloveniji, starih med 22 in 73 let. Pri raziskovalnem delu smo
uporabili dva preverjena anketna vprašalnika, VERITAS-PRO in SF-36. Z VERITAS-PRO
smo merili adherenco na zdravljenje v šestih dimenzijah in z SF-36 kvaliteto življenja s 36
trditvami. Pridobljene podatke smo prikazali z deskriptivno statistiko. Rezultati:
Adherenca na zdravljenje bolnikov s hemofilijo je na vseh šestih dimenzijah dobra.
Najboljša adherentnost se je izkazala pri odmerjanju in najslabša, vendar kljub temu še
zmeraj dobra, pri komunikaciji. Le eden izmed anketiranih bolnikov je bil neadherenten,
saj je imel število točk nad mejno vrednostjo (57). Bolniki ocenjujejo svojo kvaliteto
življenja kot slabo. Mentalno zdravje v povprečju ocenjujejo bolje, kot pa fizično zdravje.
Razprava in zaključek: Odrasli bolniki s hemofilijo imajo dobro adherenco na
zdravljenje, kljub temu pa kvaliteto življenje v smislu zdravja ocenjujejo kot slabo.
Rezultati odstopajo od rezultatov nekaterih drugih študij, kjer so ocene za kvaliteto
življenja višje ali nižje. Vsem pa je skupno, da bolniki svojo kvaliteto življenja bolje
ocenjujejo v smislu mentalnega zdravja v primerjavi z fizičnim zdravjem. Razlog za slabšo
kvaliteto življenja v povezavi z zdravjem bi lahko bil, da v otroštvu niso prejemali
ustreznega zdravljenja, saj ga takrat ni bilo.</dc:description><dc:publisher>[T. Sobotič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-18 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140803</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
