<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140678"><dc:title>Jezik in spol – primerjalna analiza stališč glede spolno vključujoče rabe jezika v časopisih Delo in Die Welt</dc:title><dc:creator>Agović,	Haris	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čuden,	Darko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bitenc,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>nemščina</dc:subject><dc:subject>spolno vključujoča raba jezika</dc:subject><dc:subject>jezik in spol</dc:subject><dc:subject>stališča in argumenti glede spolno vključujoče rabe jezika</dc:subject><dc:subject>javna razprava</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se ukvarja s temo jezika in spola, ki je v Nemčiji in Sloveniji aktualna in pereča. Razpravljanje o temi jezika in spola v jeziku je ustvarilo dva tabora – tiste, ki spolno vključujočo rabo jezika zagovarjajo, in tiste, ki v spolno vključujoči rabi jezika vidijo predvsem ideologizacijo jezika in se jim trenutno stanje v jeziku ne zdi izključujoče. V Sloveniji je bila debata najživahnejša po sprejetju sklepa številka 41 na senatu Filozofske fakultete v Ljubljani, ki v pravnih aktih fakultete določa rabo ženskega generičnega spola za kateri koli spol. V Nemčiji je debata še zmeraj živahna in poteka v različnih medijih (na televiziji, radiu, v časopisu). Magistrsko delo najprej predstavi vidike spola v jeziku, izrazne možnosti spola v nemščini in slovenščini ter morebitne težave, ki jih izrazni načini v obeh jezikih prinašajo. Delo se nato osredotoči na pozitivna in negativna stališča v razpravi o spolno vključujoči rabi jezika v razpravah v dnevnem časopisu Delo in Die Welt. Analiza stališč je opravljena na vzorcu skupno 29 člankov, ki so razvrščeni najprej v dve skupni glede na prevladujoča stališča v članku – na negativna in pozitivna stališča, nadalje so znotraj pozitivnih in negativnih stališč opredeljeni argumentativni sklopi, v katere lahko uvrstimo stališča iz analiziranega vzorca člankov. V zaključnem delu magisterija je primerjava med stališči v slovenskem in nemškem časopisu.</dc:description><dc:publisher>[H. Agović]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-17 07:47:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140678</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
