Pregled metod merjenja kulture varnosti hrane in ocena kulture varnosti hrane med zaposlenimi v srednje velikem živilskem podjetju v SlovenijiPulko, Bernardka (Avtor) Jevšnik Podlesnik, Mojca (Mentor) Podbevšek Rozman, Jelka (Komentor) Ovca, Andrej (Recenzent) magistrska delasanitarno inženirstvovarnost živilkultura varnosti hranemetode merjenja kulture varnosti hraneživilska industrijaUvod: Sistemi, ki temeljijo na analizah tveganja in ugotavljanju kritičnih kontrolnih točk, so zaznani kot najučinkovitejši sistemi zagotavljanja varnosti hrane. Vendar pa v praksi dobro izpopolnjeni in primerni sistemi vodenja varnosti hrane ne zagotavljajo vedno dejanske najvišje ravni varnosti hrane in higiene v živilskem podjetju ter stabilnega sistema varnosti hrane. Na obnašanje zaposlenih pri delu z živili (npr. dejansko izvajanje postopkov v praksi) in izvajanje odločitev vpliva dojemanje kulture varnosti hrane oz. vedenje in odnos ljudi, ki delajo s hrano v organizaciji. Namen: Namen naloge je pregledati aktualno literaturo in obstoječe metode za merjenje in oceno kulture varnosti hrane ter izvesti oceno kulture varnosti hrane med zaposlenimi v srednje velikem živilskem podjetju v Sloveniji. Oblikovati želimo priporočila za izboljšanje kulture varnosti hrane v analiziranem živilskem podjetju. Metode dela: Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer teoretičnega in empiričnega dela. Pri teoretičnem delu smo pregledali obstoječo znanstveno literaturo v različnih podatkovnih bazah s področja raziskovanja. Empirični del magistrskega dela je bil opravljen v srednje velikem živilskem podjetju v Sloveniji. Uporabljen je bil kvantitativni metodološki pristop. Kot pripomoček pri delu je bil sestavljen anketni vprašalnik za zaposlene v podjetju, povzet po aktualnih člankih in nekoliko prilagojen nacionalnim razmeram v živilski industriji. Rezultati: Skozi študije različnih avtorjev je bilo razvitih več orodij za merjenje kulture varnosti hrane, uporabljeni so bili različni pristopi in koncepti. V naši raziskavi, ki smo jo izvedli s pomočjo vprašalnika, sta bila v analiziranem podjetju elementa kulture varnosti hrane z ocenjeno najvišjo povprečno stopnjo strinjanja, zavzetost – prizadevnost zaposlenih in zavedanje tveganja, z najnižjo stopnjo strinjanja pa sredstva – viri – okolje in obremenjenost na delovnem mestu. Po primerjavi rezultatov dojemanja kulture varnosti hrane med višjim vodstvom in zaposlenimi, smo ugotovili, da obstajajo statistične razlike, višje vodstvo je na področju vodenja in podpore sodelavcev, komunikacije, zavzetosti zaposlenih – prizadevnosti in zavedanja tveganja bolj prepričano o dobri kulturi varnosti hrane kot ostali zaposleni. Izjema je dojemanje področja »sredstva – viri – okolje«, ki ga višje vodstvo in ostali zaposleni podobno dojemajo. Podobno stališče imajo tudi glede obremenjenosti na delovnem mestu. Razprava in zaključek: Ugotavljamo, da je izbrana kvantitativna metoda, samoocenitveni vprašalnik kulture varnosti hrane, praktična in uporabna metoda za izvedbo merjenja v živilskih podjetjih, saj nam omogoča, da na enostaven način in v kratkem času pridobimo informacije o ravni kulture varnosti hrane v podjetju. Vodstvo in zaposleni so naklonjeni vzpostavitvi kulture varnosti hrane v podjetju. Anketirani (vodstvo in zaposleni) so za dimenzije vodenja in podpore sodelavcev, komunikacije, zavzetosti zaposlenih – prizadevnosti in zavedanje tveganja izrazili strinjanje o dobrem obvladovanju. Zaznavajo pa, da je za področji »sredstva – viri – okolje« in »obremenjenost na delovnem mestu« še možnih več izboljšav. Priporočamo, da živilska podjetja za še bolj objektivne rezultate kulture varnosti hrane v raziskavo vključijo še druge metode vrednotenja.[B. Pulko]20222022-09-17 07:46:04Magistrsko delo/naloga140665sl