<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140662"><dc:title>Potrošnikovo znanje in ravnanje v domači kuhinji ter higiensko stanje kuhinjskih površin in opreme</dc:title><dc:creator>Kisilak,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jevšnik Podlesnik,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Godič Torkar,	Karmen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovca,	Andrej	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>potrošniki</dc:subject><dc:subject>varnost živil</dc:subject><dc:subject>znanje</dc:subject><dc:subject>praksa</dc:subject><dc:subject>vedenje</dc:subject><dc:subject>odnos</dc:subject><dc:description>Uvod: Onesnaženje živil s patogenimi mikroorganizmi se lahko pojavi v vseh fazah agroživilske verige, vključno s pripravo živil v domačih kuhinjah. Potrošniki kot zadnji člen v verigi imamo pomembno vlogo in veliko odgovornost pri zagotavljanju varnosti in higiene živil. Namen: Ugotoviti znanje v izbranih populacijskih skupinah potrošnikov (starostna skupina od 35 do 65 let in nosečnice) o varnosti živil, njihovo ravnanje z izbranimi živili, odnos do zagotavljanja varnih živil in njihovo prakso pri pripravi živil v domači kuhinji. Poleg tega je bil namen ugotoviti čistočo in mikrobiološko ustreznost površin in pripomočkov v kuhinjah izbranih potrošnikov. Metode dela: Uporabili smo kombinirani metodološki pristop. S pomočjo opazovalne liste smo analizirali ustrezno vedenje pri pripravi izbranih živil v domačih kuhinjah potrošnikov. Elemente zagotavljanja higiene živil, ki jih nismo mogli videti skozi proces opazovanja, smo ugotavljali skozi kvalitativno vsebinsko analizo strukturiranih intervjujev. Hranjenje živil na ustrezni temperaturi smo ugotavljali z merjenjem temperature v hladilnikih potrošnikov. Higiensko ustreznost delovnih površin in pripomočkov v kuhinjah smo ugotavljali z odvzemom brisov za mikrobiološke preiskave, ustreznost čiščenja pa z merjenjem ATP-bioluminiscence. Rezultati: Ugotovili smo, da nosečnice varneje ravnajo z živili kot potrošniki srednje starostne skupine. Potrošniki imajo zelo različen pogled glede najpomembnejših dejavnikov pri pripravi živil in zaznave tveganja. Temperature v hladilnikih so se gibale od 4,8 do 12,8 °C in so bile v vseh primerih višje od priporočene vrednosti 4 °C. Po rezultatih ATP-bioluminiscence je bilo od 80 testiranih površin v kuhinjah potrošnikov ustrezno čistih 41,25 % površin. Skupno število mikroorganizmov je bilo preseženo v 45 % vzorcev. Enterobacteriaceae smo našli na 28,8 % vzorčenih površinah, E. coli pa na 2,5 %. Glede na kriterije vrednosti ATP-bioluminiscence in skupnega števila mikroorganizmov je bilo 6 od 8 kuhinj potrošnikov srednje starostne skupine in 5 od 8 kuhinj nosečnic neustreznih. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da se večina sodelujočih potrošnikov v raziskavi ne zaveda, da je eden od glavnih načinov za preprečevanje bolezni, ki se prenašajo s hrano, v pravilnem ravnanju z živili v domači kuhinji. Izobraževanje na področju zagotavljanja varnosti živil bi bilo potrebno za različne starostne skupine potrošnikov.</dc:description><dc:publisher>[Š. Kisilak]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-17 07:45:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140662</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
