Staranje mikroplastike v površinskih vodah in spremembe njenih lastnostiSpasović, Marjeta (Avtor) Kalčikova, Gabriela (Mentor) biofilmkarakterizacijamikroplastikastaranjePlastiko se vsesplošno uporablja zaradi obstojnosti, nizke cene ter možnosti aplikacije v številnih panogah. Plastika, ki se najpogosteje uporablja, je sestavljena iz polimerov, ki niso biorazgradljivi in je zato izjemno obstojna v okolju, velik delež pa se je izgubi v naravi zaradi nepravilnega odlaganja odpadkov. Predvideva se, da je v okolju 4900 milijonov ton plastičnih odpadkov. Med najbolj razširjeno vrsto plastičnega onesnaženja sodi mikroplastika (MP). Definira se jo kot delce plastike, za katere so značilne dimenzije manjše od 1 mm. Je izredno heterogeno onesnaževalo, saj se razlikuje po velikosti, barvi, specifični gostoti in kemijski sestavi. Delci so izpostavljeni različnim fizikalno kemijskim dejavnikom, ki povzročajo t.i. staranje MP, zaradi česar se ji lastnosti še dodatno spreminjajo. Poleg tega je MP v stiku z naravnimi suspendiranimi delci in organizmi, ki vplivajo na nastanek biofilma na površini MP. Biofilm, ki se tvori na MP je sestavljen iz raznovrstne mikrobne skupnosti heterotrofov, avtotrofov, plenilcev in simbiontov, ki ji rečemo »plastisfera«. Ta združba je distinktivna za MP in se razlikuje od tiste na naravnih substratih. Nastanek biofilma na površini MP vpliva na njeno vertikalno gibanje in dolgoročno distribucijo v vodnem okolju. Poleg tega postane MP, zaradi biofilma in matrice zunajceličnih polimernih snovi lepljiva, kar promovira tvorbo heteroagregatov iz MP in mikrobnih združb. Tvorba agregatov dodatno učinkuje na maso delca in posledično sedimentacijo. Namen magistrske naloge je bil ovrednotiti spremembe lastnosti MP tekom njenega staranja v površinski vodi. MP smo izpostavili simuliranim naravnim razmeram z 12 tedensko inkubacijo v površinski vodi, ki je vsebovala naravno prisotne mikroorganizme. Vsak 2. teden smo preverili količino biofilma, ki se je razvil na MP, količino zunajceličnih polimernih snovi (EPS), aktivnosti ureaz ter koncentracijo klorofilov a in b. Vodo smo vsak teden zamenjali s svežo in jo analizirali (pH, TOC, amonijevi ioni, nitritni ioni, nitratni ioni, fosfatni ioni, kloridni ioni, število mikroorganizmov). Na koncu smo primerjali lastnosti surove MP in starane MP. Določili smo gostoto, število delcev na maso ter adsorpcijo kovin in delce opazovali pod optičnim in vrstičnim elektronskim mikroskopom. Tekom poskusa se je na MP razvil biofilm, ki je MP spremenil lastnosti; gostota starane MP je bila večja od surove MP, število delcev starane MP je bilo manjše od števila delcev surove MP ter starana MP je adsorbirala večje količine kovine. MP se torej, ob tvorbi biofilma, spremenijo lastnosti in posledično se spremeni tudi njeno obnašanje in razporeditev v okolju.20222022-09-16 12:00:00Magistrsko delo/naloga140627sl