<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140588"><dc:title>Ocena in uporaba podatkov iz epidemioloških študij za prostorski prikaz: primer ugotavljanja izpostavljenosti arzenu v občini Zagorje ob Savi</dc:title><dc:creator>Martinčič,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kukec,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Perharič,	Lucija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljšak,	Borut	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>epidemiološke študije</dc:subject><dc:subject>kakovost podatkov</dc:subject><dc:subject>prostorski prikaz</dc:subject><dc:subject>arzen</dc:subject><dc:subject>Zagorje ob Savi</dc:subject><dc:description>Uvod: Arzen je strupena snov in lahko povzroča številne zdravstvene težave, kar je razlog za zaskrbljenost v vseh življenjskih obdobjih, še posebej pri otrocih. V občini Zagorje ob Savi je bila leta 2016 izvedena epidemiološka presečna raziskava »Poglobljena ocena tveganja za zdravje otrok zaradi izpostavljenosti arzenu v občini Zagorje ob Savi«. Namen: Na primeru že pridobljenih podatkov v raziskavi »Poglobljena ocena tveganja za zdravje otrok zaradi izpostavljenosti arzenu v občini Zagorje ob Savi« smo pripravili metodologijo za izvedbo prostorskih prikazov s podatki, pridobljenimi v epidemioloških študijah, in ocenili kakovost tovrstno pridobljenih podatkov za uporabo pri pripravi prostorskih prikazov. Metode dela: Podatke o izpostavljenosti arzenu smo pridobili iz laboratorijskih analiz vzorcev jutranjega urina. Opazovana populacija so bili otroci, stari 3–5 let. Območje opazovanja je predstavljala občina Zagorje ob Savi. Prostorske informacije s področja okolja v Sloveniji smo našli v dostopnih zbirkah prostorskih podatkov. Naslovom bivališč otrok, podjetij in obratov ter nekdanjim rudnikom antimona smo pridobili geografski koordinati, s katerimi jih je bilo možno uporabiti v orodju geografski informacijski sistem. Ocenili smo kakovost vhodnih podatkov z vidika obravnave v prostorskem prikazu. Izdelali smo prostorske sloje, ki so bili podlaga za prostorski prikaz. Ocenili smo korelacijo med koncentracijami arzena in oddaljenostjo bivališča otrok od morebitnih virov arzena. Rezultati: V obliki tabele smo prikazali zbrane vhodne podatke, ki smo jih potrebovali za izdelavo prostorskih prikazov. Ugotovili smo, da so podatki dovolj kakovostni za izvedbo prostorskega prikaza. Prostorsko smo prikazali lokacijo občine Zagorje ob Savi na zemljevidu Slovenije ter naselja, potoke, morebitne naravne in antropogene vire arzena (nekdanji rudniki antimona, obrati, podjetja) v občini Zagorje ob Savi. Otroci, ki so živeli bližje morebitnim naravnim in antropogenim virom arzena, niso imeli višjih koncentracij arzena v urinu v primerjavi z otroki, ki so živeli dlje od virov. Razprava in zaključek: Pri pripravi prostorskih prikazov moramo uporabiti kakovostne vhodne podatke. Prostorski prikazi so dobrodošel dodatek pri predstavitvi različnih podatkov, pridobljenih iz laboratorijskih analiz in vprašalnikov. Uporabi se jih lahko za dodatne analize, ki preučujejo vplive oddaljenosti med posameznimi točkami. Razvit metodološki pristop se bo lahko uporabil pri drugih raziskavah s področja okolja in zdravja.</dc:description><dc:publisher>[M. Martinčič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-16 07:46:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140588</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
