<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140475"><dc:title>Obravnava temeljev kognitivnega jezikoslovja skozi filozofijo poznega Wittgensteina</dc:title><dc:creator>Klinc,	Erik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipovšek,	Frančiška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Cerkovnik,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kognitivno jezikoslovje</dc:subject><dc:subject>pozni Wittgenstein</dc:subject><dc:subject>družinske podobnosti</dc:subject><dc:subject>pomen</dc:subject><dc:subject>kategorizacija</dc:subject><dc:description>Pričujoče magistrsko delo združuje filozofsko in jezikoslovno analizo pojma jezika z namenom primerjave idej poznega obdobja Ludwiga Wittgensteina ter temeljnih idej kognitivnega jezikoslovja. Koncept družinskih podobnosti je vzet kot začetna točka primerjave, saj ga je sprva uvedel Wittgenstein, kasneje pa ga je uporabila Eleanor Rosch v začetnih fazah razvoja kognitivnega jezikoslovja. Filozofija jezika poznega Wittgensteina je analizirana skozi razvoj in preobrazbo njegovih konceptov od zgodnjega do poznega obdobja. Sedem najpomembnejših idej njegovega poznega obdobja je opredeljenih in razloženih z namenom pravilnega razumevanja njegove filozofije jezika. Podobno je predstavljen splošen pregled kognitivnega jezikoslovja. Raznolike definicije, združene z opisom razvoja od njegovih začetkov do danes predstavijo koherentno sliko tega področja. Velik poudarek je na zgodnjih eksperimentih, ki so jih izvajali Paul Kay, Brent Berlin in Eleanor Rosch, kar pomaga opredeliti temelje oziroma najosnovnejše ideje in principe kognitivnega jezikoslovja ter pojmovanja jezika v njem. Analiza se osredotoča na proces kategorizacije, saj ta predstavlja idealno podlago za primerjavo dveh pogledov na jezik – Wittgensteinovega in tistega v kognitivnem jezikoslovju. Zadnji del naloge analizira pet glavnih točk spora med njima in predstavi njune nasprotne poglede z namenom preučitve podobnosti in razlik. S pomočjo analize pomena in kategorizacije kot filozofskih in kognitivnih predmetov preučevanja skuša delo odgovoriti na vprašanje, kako bi se bil Wittgenstein odzval na pojem jezika, kot ga predstavlja kognitivno jezikoslovje. Raziskava in zaključki potrjujejo začetno hipotezo, da se pojmovanji jezika pri poznem Wittgensteinu in pri kognitivnem jezikoslovju popolnoma razlikujeta in predstavljata nasprotne poglede, kljub temu, da se sprva zdita podobni in da obe pojmovanji uporabljata koncept družinskih podobnosti.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-15 07:47:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140475</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>