poučevanje učiteljev slovenščine v luči njihovih osebnih bralnih izkušenjRajgl, Karmen (Avtor) Vogrinčič Čepič, Ana (Mentor) bralni užitkiučitelji slovenščineknjiževni poukpedagogika branja za užitekučni načrtDiplomski seminar obravnava, kakšni so bralni užitki in druge bralne izkušnje osnovnošolskih učiteljev slovenščine, ki poučujejo učence od sedmega do devetega razreda, skozi njihovo poučevanje. Z metodologijo šestih polstrukturiranih individualnih bralnih intervjujev je bilo ugotovljeno, da so ti učitelji že od začetka bralne poti tudi sami strastni bralci, ki skušajo z lastnimi bralnimi izkušnjami skozi poučevanje učence zapeljevati v branje. Njihovo navdušenje nad branjem se je začelo že v družinskem okolju, za katerega vemo, kako pomembno je, in se je nadaljevalo skozi različne stopnje izobraževanja. Pokazalo se je, da so učitelji največ brali za lasten užitek v primarnem in sekundarnem izobraževanju. Terciarno izobraževanje (študij slovenistike) je od njih zahtevalo, da so morali prebrati veliko študijske literature, zato tukaj učitelji sami ne morajo govoriti o bralnih užitkih, ampak samo o količini prebranega. Sedaj, ko so v vlogi učitelja, si čas za branje vzamejo med šolskimi počitnicami in posegajo po različnih žanrskih zvrsteh ter se tudi izpopolnjujejo na strokovnem področju, vendar premalo vedo o smeri pedagogike branja za užitek. Velik poudarek, predvsem pri književnem pouku, učitelji dajejo na pogovor pred, med in po branju. Učni načrt predmeta slovenščina je po mnenju učiteljev zastavljen zelo široko, kar pomeni, da lahko učitelj po lastni presoji izbere besedila. Pri zapeljevanju v branje uporabljajo različne strategije in motivatorje, kot so deljenje lastnih bralnih izkušenj, priporočanje dobrih knjig, interaktivni pripomočki, odprte debate ter spodbujanje k bralni znački.[K. Rajgl]20222022-09-15 07:46:50Zaključna naloga140469sl