Učinki lokalne vibracijske terapije pri pisarniških delavcih s sumom na utesnitveni sindrom zapestnega prehodaMravinc, Domen (Avtor) Potočnik, Nejka (Mentor) Jakovljević, Miroljub (Recenzent) diplomska delafizioterapijalokalna vibracijazapestni prehodkožni pretoktemperatura kožeoksigenacijaprevodnost medianusaUvod: Delavci v pisarnah se pri delu z računalniško miško pogosto soočajo s simptomi, povzročenimi zaradi zožitve zapestnega prehoda. Lajšanje teh težav je možno tudi z lokalno mehansko vibracijo. Namen: Namen diplomskega dela je bil preučiti učinke lokalne vibracije na več fizioloških parametrov v predelu roke, in sicer na kožni pretok, temperaturo kože, transkutani parcialni tlak kisika, srednji arterijski krvni tlak in na prevodnost živca medianus. Metode dela: V raziskavo je bilo vključenih osem preiskovancev (sedem žensk in en moški). Po namestitvi senzorjev in aparata za aplikacijo lokalnih vibracij s frekvencama 64 Hz in 82 Hz, je vsak začel uporabljati računalnik z računalniško miško. Fiziološke parametre smo najprej izmerili v mirovanju, nato po petih minutah vibracij na prvi stopnji ter še po petih minutah z vibracijami na drugi stopnji. Postopek smo ponovili po enem mesecu redne uporabe vibracijske naprave. Rezultati: Statistično pomembne razlike smo zaznali pri pretoku krvi v koži podlakti vibrirane roke, in sicer se je iz 8,56 (1,20) PU povečal na 27,62 (6,61) PU (p = 0,015) in nato na 42,42 (9,33) PU (p = 0,005) tekom prvih meritev. Ta se je spremenil tudi na primerjalni roki, pred redno uporabo s 4,46 (0,48) PU na 8,59 (0,89) PU (p = 0,003) ter nato na 8,46 (1,08) PU (p = 0,007), po redni uporabi pa s 7,90 (1,84) PU na 11,26 (2,12) PU (p = 0,008) ter nato na 13,68 (3,36) PU (p = 0,018). Transkutani parcialni tlak kisika vibrirane roke se je distalno od zapestnega prehoda v primerjavi z mirovanjem povišal, tako pred redno uporabo na prvi (p ? 0,001) in drugi stopnji vibracij (p ? 0,001) kot tudi po redni uporabi na prvi (p = 0,005) in drugi stopnji (p ? 0,001). Prav tako so bile pomembne razlike v primerjavi s stanjem pred redno uporabo vibracij in po njej: v mirovanju (p = 0,001), na prvi (p ? 0,001) in drugi stopnji (p ? 0,001). Proksimalno od mesta vibracij se je tcpO2 med uporabo nižje in višje frekvence v primerjavi s stanjem brez vibracij povečal, tako pred redno uporabo (p ? 0,001 in p ? 0,001) kot tudi po njej (p ? 0,001 in p ? 0.001). Pomembna razlika je bila tudi ob medsebojni primerjavi tcpO2 pri nižji in višji frekvenci vibracije, in sicer pred redno uporabo (p = 0,006) ter po njej (p = 0,017). Prevodnosti živca medianus se je povečala po redni uporabi vibracijske terapije, čas prevajanja se je namreč zmanjšal s 5,10 (0,48) ms na 4,22 (0,32) ms (p = 0,046). Razprava in zaključek: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da lokalna vibracija pozitivno vpliva na pretok krvi v koži, oksigenacijo tkiva in prevodnost živca medianus. V prihodnje bi bilo smiselno preverjanje učinka pri preiskovancih z že diagnosticiranim sindromom zapestnega prehoda, ocenjevanje senzorike, upoštevanje subjektivnih mnenj preiskovancev pri uporabi vibracijske naprave ter tudi upoštevanje morebitne sistemske napake merjenj zaradi vibracije senzorjev.[D. Mravinc]20222022-09-15 07:45:45Diplomsko delo/naloga140456sl