Spodbujanje učenčeve aktivnosti pri pouku s pomočjo vprašanjKejžar, Petra (Avtor) Kalin, Jana (Mentor) vprašanja pri poukuučiteljučenčevo sodelovanje pri poukuBloomova taksonomijavprašanja višje in nižje spoznavne ravnistrategija spraševanjaV magistrskem delu obravnavamo tematiko zastavljanja vprašanj pri pouku, preko katerih lahko učitelji spodbudijo učenčevo sodelovanje v učnem procesu. Poleg zastavljanja učiteljevih vprašanj nas v magistrskem delu zanimajo tudi vprašanja učencev, ki predstavljajo enega pomembnejših načinov pridobivanja znanja in razvijanja kritičnega mišljenja, vendar so pogostokrat spregledana. V teoretičnem delu predstavljamo vlogo učitelja v sodobni šoli pri doseganju ciljev sodobnega pouka, ki temeljijo na razvijanju kritičnosti in ustvarjalnosti učencev, njihovega medsebojnega sodelovanja ipd. Skladno s tem je učitelj kot »profesionalni spraševalec« tisti, ki mora stremeti k zastavljanju čim bolj kakovostnih vprašanj na različnih ravneh, in hkrati tisti, ki mora k zastavljanju vprašanj navajati tudi učence in s tem spodbujati njihovo aktivnost in sodelovanje pri pouku. Opredeljujemo tudi različne klasifikacije učiteljevih vprašanj in jih podrobneje predstavimo. Pozornost namenjamo predvsem vprašanjem višje in nižje spoznavne ravni, ki jih glede na Bloomovo taksonomijo učnih ciljev lahko razdelimo na šest kakovostno različnih ravni. Eno poglavje namenjamo samo učencem in njihovemu zastavljanju vprašanj pri pouku. Zanima nas, kakšen je njihov pomen, katere klasifikacije učenčevih vprašanj poznamo in kako pomembno je pozitivno in spodbudno učno okolje za razvoj in kakovost zastavljanja vprašanj. V empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, s katero smo ugotavljali stanje na področju zastavljanja učiteljevih in učenčevih vprašanj pri pouku v osnovni šoli. Preko neposrednega opazovanja brez udeležbe in analize podatkov desetih učnih ur smo prišli do zanimivih ugotovitev. Raziskava je pokazala predvsem to, da v šolskem prostoru še vedno prevladujejo učiteljeva vprašanja nižje spoznavne ravni ter da so učenčeva vprašanja pri pouku največkrat organizacijske narave in da postavijo bistveno manj vsebinskih vprašanj, ki se nanašajo na učno vsebino. Analize opazovanih učnih ur so pokazale, da različni učitelji uporabljajo različne strategije spraševanja, v večini pa jim je skupno to, da znajo pri pouku ustvariti sproščeno ozračje in učencem ponudijo pozitivne povratne informacije. Pomembna ugotovitev raziskave v primerjavi s predhodnimi raziskavami je, da smo pri učiteljih ugotovili daljši čakalni čas med zastavljenim vprašanjem in pričakovanim odgovorom. To pa je pomemben pokazatelj učiteljevega spodbujanja učencev k premisleku in podajanju kakovostnega in kritičnega odgovora na zastavljeno vprašanje.20222022-09-15 07:45:16Magistrsko delo/naloga140452sl