Protimikrobno delovanje različnih vrst slovenskega meduKranjc, Tanita (Avtor) Smole-Možina, Sonja (Mentor) medbotanično poreklominimalna inhibitorna koncentracijabakterijska razistencaprotimikrobno delovanjeSlovenija ima edinstveno in raznoliko floro, posledično pa proizvodnjo številnih vrst medu z različnimi fizikalno-kemijskimi in bioaktivnimi lastnostmi. V študiji smo z določanjem minimalne inhibitorne koncentracije (MIK) proti izbranim mikroorganizmom raziskali 8 vrst medu, zbranih med leti 2020-2022 iz različnih regij Slovenije. Razdelili smo jih na temne medove (ajdov, kostanjev, hojev, gozdni med) in svetle medove (akacijev, cvetlični, lipov in med oljne ogrščice). Testirali smo njihovo protimokrobno aktivnost z mikrodilucijsko metodo proti petim bakterijskim vrstam: Staphylococcus aureus, Listeria monocytogenes, Bacillus cereus, Escherichia coli in Pseudomonas aeruginosa. Rezultate skupine temnih medov s skupno 60 vzorci in skupine svetlih vrst medov s skupno 58 vzorci smo analizirali z Mann-Whitney U testom, s katerim smo potrdili, da imajo temne vrste medu boljše protibakterijsko delovanje. Najboljšo protibakterijsko aktivnost smo določili hojevemu medu, sledila sta mu gozdni in kostanjev med. Pokazali smo torej, da je protibakterijsko delovanje slovenskih vrst medu pogojeno z izvorom medu, saj so imeli manini medovi manjše vrednosti MIK in zato boljše protibakterijsko delovanje. Izmerjene vrednosti MIK pa so bile odvisne tudi od vrste testne bakterije. Največjo občutljivost smo potrdili pri bakteriji Staphylococcus aureus, z najpogosteje izmerjeno vrednostjo MIK 31,3 mg/ml, največjo odpornost pa pri bakteriji Bacillus cereus.[T. Kranjc]20222022-09-15 07:17:07Diplomsko delo/naloga140439sl