<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140396"><dc:title>Spremljanje sistemskih virov in delovanja vtičnikov spletne učilnice</dc:title><dc:creator>VRH,	VID	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bešter,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>spremljanje sistemskih virov</dc:subject><dc:subject>delovanje spletne učilnice</dc:subject><dc:subject>Zabbix</dc:subject><dc:subject>Moodle</dc:subject><dc:subject>STACK</dc:subject><dc:description>V tej diplomski nalogi sem se ukvarjal s spremljanjem uporabe sistemskih virov strežnika in delovanja spletne učilnice pri množični uporabi le-te. Pri tem sem želel ugotoviti tudi, ali je infrastruktura, ki jo uporabljamo v Centru Univerze v Ljubljani za uporabo IKT v pedagoškem procesu, ustrezna za morebitne večje obremenitve strežnika.
Preden sem se lotil samega spremljanja delovanja naprav, sem najprej izbral ustrezno orodje, s katerim sem izvedel spremljanje naprav. Nato sem na vsebnike (angl. container), ki sem jih pripravil v virtualizacijskem okolju, namestil strežnike podatkovne baze, na katerih sem nastavil še podvojevanje podatkovnih baz, spletne strežnike s spletnimi učilnicami in osrednji strežnik za orodje za spremljanje delovanja naprav. Na vsebnike s podatkovnimi bazami in spletnimi strežniki sem namestil še agente, ki so na osrednji strežnik posredovali podatke o stanju naprav.
Za spremljanje naprav sem izbral orodje Zabbix. Da je prišlo do večjih obremenitev strežnika, so tri skupine študentov reševale naloge, ki so bile v spletnih učilnicah Moodle ustvarjene z uporabo vtičnika STACK. Ta je namenjen ustvarjanju nalog s področja matematike, predstavlja pa verjetno za strežnik najbolj zahteven vtičnik iz nabora orodij, ki jih Center v svoji infrastrukturi podpira. Pri največji skupini študentov sem izmeril skoraj 45-odstotno obremenitev procesorja in uporabo malo več kot 670 MB delovnega pomnilnika. Internetni promet na omrežni kartici je najvišje vrednosti dosegel pri 14,85 Mbps v smeri proti strežniku in 15,7 Mbps v smeri iz strežnika v primeru spletnega strežnika ter 11,1 Mbps dohodnega in 64,89 Mbps izhodnega prometa pri strežniku podatkovne baze. Takšen internetni promet predstavlja le del od 1 Gbps internetne povezave, ki je speljana do strežnika.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-14 12:45:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140396</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
