Strategije polnjenja električnih vozilGOLUBOVIĆ, DUŠAN (Avtor) Blažič, Boštjan (Mentor) električna vozilaelektroenergetski sistemnizkonapetostno omrežjepolnjenjeV2GPer aspera ad astra, tako bi lahko opisali način, kako so električna vozila (EV) prišla do mesta, kamor sodijo danes. To mesto, kjer so danes, je sinonim za tehnologijo, inovativnost in luksuz v svetu avtomobilizma, ki je iz istih razlogov za marsikoga še vedno nedosegljiv. Po eni strani je ta tehnologija v veliki meri odvisna od elektroenergetskega sistema (EES), po drugi strani pa je stanje v sistemu odvisno od števila in razporeditve vozil. Zato je stabilnost in zanesljivost energetskega sistema izjemnega pomena tako za EV kot tudi za vse druge porabnike. V ta namen bodo v diplomskem delu obravnavane različne strategije polnjenja in praznjenja EV, da bi pridobili vpogled v vpliv EV na stanje EES. V sklopu diplomskega dela bodo obravnavane različne strategije polnjenja in praznjenja EV. Na začetku si bomo ogledali obratovanje omrežja v primeru nenadzorovanega polnjenja. Temu bo sledil ogled ugodnosti, ki jih prinaša pametno oz. nadzorovano polnjenje. Pregled različnih strategij polnjenja bomo zaključili z uporabo koncepta Vehicle-to-Grid (V2G), ki predstavlja korak dlje v primerjavi s pametnim polnjenjem. Za ta namen bodo simulacije izvedene v programskem okolju Matlab s posredno uporabo OpenDSS-a. Na podlagi statističnih podatkov, kot so profili, trajanje in dolžine voženj, bomo določili bremenski diagram EV. Simulacije bodo izvedene na reprezentativnemu vzorcu nizkonapetostnega omrežja, vendar tako dobljene rezultate v nadaljevanju lahko posplošimo na širše območje. Omrežje je sestavljeno iz 97 odjemalcev in je napajano s transformatorjem TP 21/0.42 kV. Izvedli bomo več simulacij za različne strategije polnjenja in na podlagi tega ocenili vpliv EV na EES ter kako koncept V2G pomaga pri razbremenjevanju omrežja. Kot rezultat diplomskega dela pričakujemo nabor različnih rezultatov, ki na razviden način ponazarjajo oz. prikazujejo dogajanja v omrežju pri različnih strategijah polnjenja. V primeru nenadzorovanega polnjena oz. ko se porabniki enostavno priklapljajo na omrežje in polnijo EV, kadarkoli to želijo, pričakujemo dodatno obremenitev transformatorja. Če rezultat posplošimo na širše območje, bi to pomenilo, da je celotno omrežje preobremenjeno, kar lahko v skrajnem primeru privede do njegovega izpada. Po drugi strani bomo v primeru nadzorovanega polnjenja sledili konceptu pametnega polnjenja, kar pomeni, da bomo porabnike ‚‚spodbudili‘‘, da EV polnijo izključno v nočnih urah, ko je omrežje neobremenjeno. Takrat pričakujemo, da dnevna in popoldanska konica ostaneta na enaki višini, dokler se ostali del diagrama ne bo ustrezno povečal. Predvsem imamo v mislih del, ki reprezentira potrebe po energiji od 22. do 6. ure. Zadnji primer se bo nanašal na uporabo koncepta V2G. Takrat pričakujemo dokaj enak odjem tekom dneva, kar dosežemo z glajenjem. Z drugimi besedami, vozila se bodo polnila v časih, ko so razmerje v omrežju dokaj ugodne, kar pomeni, da se bo diagram porabe za te dele dneva povečal. Po drugi plati se bodo vozila v časih konice praznila in energijo vračala proti omrežju nazaj. V tem primeru omrežje EV vidi kot dodatne izvore in ne porabnike. Posledično se bosta dnevna in popoldanska konica znižali v določeni meri in na ta način bomo razbremenili omrežje. S tem dosežemo, da je diagram porabe tekom dneva manj ali več konstanten, medtem ko dejanska potreba po energiji precej variira.20222022-09-14 11:15:16Diplomsko delo/naloga140391sl