<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140369"><dc:title>Spremembe namenske rabe prostora v občinah Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi v izbranem časovnem obdobju</dc:title><dc:creator>Šopar,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zavodnik Lamovšek,	Alma	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Foški,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>namenska raba prostora</dc:subject><dc:subject>občina Hrastnik</dc:subject><dc:subject>občina Trbovlje</dc:subject><dc:subject>občina Zagorje ob Savi</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo proučili in primerjali namensko rabo prostora na podlagi občinskih prostorskih aktov (OPA) v izbranem časovnem obdobju na celotnem območju treh zasavskih občin, to so Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Uporabili smo podatke o osnovni namenski rabi prostora (ONRP) trenutno veljavnih občinskih prostorskih načrtov (OPN) in digitalizirane podatke občinskih prostorskih aktov iz leta 2003/2004 (prostorske sestavine srednjeročnih družbenih planov občin – PS SDPO). Za vse tri obravnavane občine smo najprej predstavili osnovne demografske in gospodarske značilnosti, s poudarkom na rudarski dejavnosti. V nadaljevanju smo predstavili metodologijo, po kateri je bila izdelana primerjava osnovne namenske rabe prostora obravnavanih občin. Uporabili smo metodologijo iz diplomske naloge avtorice Toje Požun, 2012. V analitičnem delu diplomske naloge je bila za vsako občino posebej narejena primerjava osnovne namenske rabe v dveh časovnih obdobjih, nato pa še primerjava med vsemi tremi obravnavanimi občinami in analiza bilanc površin osnovne namenske rabe prostora. Podatke smo uredili, jih analizirali in izdelali prikaze sprememb namenske rabe s pomočjo programskega paketa ArcGIS 10.8.1, za izdelavo preglednic pa smo uporabili Microsoft Excel. Vsi rezultati primerjave so predstavljeni v zaključnem delu diplomske naloge. Analiza rezultatov je pokazala, da so se v izbranem časovnem obdobju najbolj spremenile površine območij stavbnih, kmetijskih in gozdnih zemljišč, površine območij voda in drugih zemljišč pa so ostale skoraj nespremenjene. Na spremembe je vplivalo prestrukturiranje gospodarstva, predvsem rudarstva, kar je povzročilo še druge družbeno ekonomske spremembe.</dc:description><dc:publisher>[S. Šopar]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-14 08:45:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140369</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
