<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140319"><dc:title>Upodobitev pošasti in človeka v Notredamskem zvonarju in Človeku, ki se smeje: Od romana do adaptacije</dc:title><dc:creator>Peršolja,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smolej,	Tone	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>francoska književnost</dc:subject><dc:subject>Victor Hugo</dc:subject><dc:subject>Notredamski zvonar</dc:subject><dc:subject>Človek</dc:subject><dc:subject>ki se smeje</dc:subject><dc:subject>človek</dc:subject><dc:subject>pošast</dc:subject><dc:subject>literarna recepcija</dc:subject><dc:subject>priredbe</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi so opisani življenje in delo francoskega pisatelja Victorja Hugoja ter zgodbi romanov Notredamski zvonar in Človek, ki se smeje. Raziskani sta tudi recepciji obeh romanov na tujem in v Sloveniji. Notredamski zvonar velja za zelo vplivno delo tako v okviru francoske kot v okviru svetovne literature in je na splošno izjemno uspešen roman. Človek, ki se smeje pa velja za eno izmed Hugojevih najmanj uspešnih del. V osrednjem poglavju je poudarek na glavnih protagonistih romanov, Quasimodu in Gwynplainu, ki predstavljata kontrast med pošastnim in človeškim. Raziskani so filozofski pogledi na človeka in pošast ter Hugojevo združevanje moralno dobrega in fizično grdega oziroma nemoralnega in fizično lepega. Preučena je tudi zgodovina adaptacij romanov, pri čemer so orisane razlike med romanom Notredamski zvonar in istoimenskim Disneyjevim risanim filmom iz leta 1996. Razložena je še povezava med romanom Človek, ki se smeje in glavnim antagonistom franšize Batman, Jokerjem.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-14 08:16:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140319</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
