<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140316"><dc:title>Ptolemajevo razumevanje geografije</dc:title><dc:creator>Petrovčič,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ogrin,	Darko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>geografija</dc:subject><dc:subject>zgodovina geografije</dc:subject><dc:subject>Klavdij Ptolemaj</dc:subject><dc:subject>Geografski priročnik</dc:subject><dc:subject>horografija</dc:subject><dc:subject>Almagest</dc:subject><dc:subject>Tetrabiblos</dc:subject><dc:description>Zaključna seminarska naloga opisuje, na kakšen način je Klavdij Ptolemaj dojemal geografijo. Predstavljeni so vsi podatki, ki so znani o Ptolemajevem življenju - večina jih je pridobljenih iz besedila Ptolemajevih razprav, nekaj pa iz komentarjev učenjakov, ki so živeli v istem času kot Ptolemaj. Podrobneje je predstavljena vsebina Geografskega priročnika. Omenjeni sta tudi deli Almagest in Tetrabiblos, ki se vsebinsko ne povezujeta s temo diplomske naloge, ampak Ptolemaj pri raziskovanju uporablja določene metode, ki so opisane v teh dveh knjigah. Ptolemaj je geografijo enačil s kartografijo, pri čemer je razlikoval med geografijo in horografijo. Obe vedi se ukvarjata z opisom znanega sveta, vendar se prva osredotoča na splošne značilnosti sveta, druga pa na posamezne dele ali regije sveta. Ptolemajeva odkritja so bila več stoletij splošno sprejeta, dokler ni prišlo do novih ugotovitev, ki so izpodbila Ptolemajeve teorije.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-14 08:15:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140316</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>