Rentgensko slikanje prsnih organov ležeHankić, Larisa (Avtor) Lorenci, Sara (Avtor) Mekiš, Nejc (Mentor) Arnuga, Sašo (Komentor) Škrk, Damijan (Recenzent) diplomska delaradiološka tehnologijaprsni organirentgensko slikanjeAPdozaUvod: Rentgensko slikanje je najpogosteje uporabljena medicinska metoda slikanja. Slikanje prsnih organov je ena najpogostejših preiskav v splošni radiografiji. Zaradi pogoste izvedbe je tudi ena najbolj dozno obremenjujočih. Posebej pogosti postopki so rentgenski posnetki prsnega koša v postelji, kjer se slikanje izvaja v ležečem položaju s slikovnim sprejemnikom neposredno pod pacientom. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti razlike v doznih obremenitvah (DAP, efektivna doza, doza na organe, EI) in kakovosti slike pri slikanju prsnih organov leže, z uporabo različnih ekspozicijskih pogojev ter spreminjanjem položaja slikovnega sprejemnika. Metode dela: Diplomsko delo smo naredili s pregledom obstoječe literature in eksperimentalnim delom. Eksperimentalni del smo izvedli s pomočjo antropomorfnega fantoma PBU 60 in rentgenskim aparatom Multix/Vertix proizvajalca Siemens, na Zdravstveni fakulteti. Uporabili smo DR in CR sistema. Opravili smo 210 slikanj prsnih organov, pri katerih smo uporabili ekspozicijske pogoje od 81 do 90 kV ter od 0,50 do 1,0 mAs. RGO je bila pri vseh položajih SS 82 cm. Vstop centralnega žarka je potekal v anteroposteriorni smeri. Pri posameznih meritvah smo opazovali DAP vrednost ter ekspozicijski indeks. Kasneje smo izračunali še efektivno dozo, SNR ter CNR vrednost. Rezultati: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da tako kot pri DR, kot tudi pri CR sistemu obstajajo statistično značilne razlike v ekspozicijskem indeksu. Pri DR sistemu obstajajo statistične razlike med P1 (položaj slikovnega sprejemnika pod fantomom) in P3 (položaj slikovnega sprejemnika pod mizo) (p < 0,001). Razlika v povprečju je znašala 100,15 (48,77 %). Pri CR sistemu pa smo ugotovili, da obstajajo statistično značilne razlike pri vseh položajih. Največja razlika v povprečju je bila med P1 in P3, 138,59 (64,77 %). Pri DAP vrednosti in efektivni dozi ni bilo statistično značilnih razlik med DR in CR sistemom. Za vrednosti CNR pri DR sistemu so statistično značilne razlike med P1 in P2 (položaj slikovnega sprejemnika pod podlogo) ter med P1 in P3 . Največja razlika v povprečju je med P1 in P2 4,01 dB (12,96 %). Pri CR sistemu so statistično značilne razlike med P1 in P3 ter med P2 in P3. Največja razlika v povprečju je med P2 in P3 1,28 dB (4,22 %). Pri DR sistemu obstajajo statistično značilne razlike v SNR vrednostih med P1 in P2 ter med P1 in P3. Največja razlika v povprečju je med P1 in P2 4,6 dB (13,91 %). Pri CR sistemu, pa obstajajo statistično značilne razlike med P2 in P3 ter med P1 in P3. Največja razlika v povprečju je bila med P1 in P3 0,99 dB (3,04 %). Razprava in zaključek: Dokazali smo, da na vrednost ekspozicijskega indeksa ter na kakovost slike vpliva spremenjen položaj slikovnega sprejemnika in spremenjeni ekspozicijski pogoji, medtem ko na DAP vrednost položaj slikovnega sprejemnika nima vpliva. Na DAP vrednost smo vplivali le s spremembo ekspozicijskih pogojev.[L. Hankić, S. Lorenci]20222022-09-14 07:46:17Diplomsko delo/naloga140299sl