<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140263"><dc:title>Pogledi na naravoslovno raziskovanje pri dvanajstletnikih v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Starešinič,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Devetak,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>naravoslovje</dc:subject><dc:description>Razvijanje naravoslovne pismenosti je bil in še vedno je cilj poučevanja naravoslovja. Z opismenjevanjem posameznika razvijamo njegovo osebnost, saj se vsakodnevno srečujemo
z izzivi. Za lažje premagovanje le-teh pa je pomembno naše mišljenje. Kadar govorimo o razvijanju naravoslovne pismenosti, govorimo o znanju in spretnostih, ki posamezniku
omogočajo naslavljanje naravoslovno-znanstvenih vprašanj in zamisli oziroma idej kot razmišljujoč posameznik. Pri tem imata pomembno vlogo vzgojitelj in učitelj. S skrbno načrtovanim poukom učenci postajajo naravoslovno pismeni. To pomeni, da so se pripravljeni vključevati v smiselno razpravo o naravoslovju in tehnologiji, kar zahteva določene kompetence. Od učencev se pričakuje, da razumejo osnovne vidike naravoslovnega raziskovanja. Učitelji naj bi učence vključevali v pouk, ki daje pomen naravoslovnemu raziskovanju, z namenom, da učenci dosežejo razumevanje naravoslovnih vsebin, kar pripomore k njihovi nadaljnji samostojnosti. V raziskavi, ki je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, je sodelovalo sto štirideset učencev iz šestih osnovnih šol. Učenci so rešili preizkus znanja, s katerim smo preverjali njihovo razumevanje naravoslovnega raziskovanja, in izpolnili vprašalnik individualnega interesa in samopodobe, s katerim smo ugotavljali raven interesa do učenja naravoslovnih vsebin. Ugotovljeno je bilo, da imajo učenci naiven in prehoden pogled o razumevanju in poznavanju vidikov naravoslovnega raziskovanja. Rezultati kažejo, da večina učencev ima znanje o raziskovanju, težave pa se pojavijo pri pomanjkljivem utemeljevanju odgovorov na zastavljena vprašanja. Pri analizi problemskih nalog smo ugotovili, da nastopijo težave, ko znanje, ki ga učenec usvoji, postavimo v konkreten življenjski primer. Vzroki za to so lahko učenje na pamet in ne z razumevanjem in pa pomanjkanje eksperimentalnega dela pri pouku. V osnovnih šolah se učenci običajno naučijo le korake raziskave, ki jo bodo poskušali sami načrtovati in izvesti ob prisotnosti učitelja. Izkazalo se je, da je učencem najbolj razumljiv vidik naravoslovnega raziskovanja, razvoj končne razlage raziskav, ki je kombinacija lastnih zbranih podatkov in že obstoječih ugotovitev. Analiza stališč učencev do naravoslovja je pokazala, da učence predmet naravoslovje zanima, pri pouku radi sodelujejo, vsebina predmeta jim ni prezahtevna, kar se odraža v dobrih ocenah, izpostavili pa so tudi zanimanje po eksperimentiranju. Rezultati so pokazali pomanjkanje pozornosti in motivacije za dodatno ukvarjanje z naravoslovnimi vsebinami tudi izven pouka.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-14 05:26:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140263</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
