<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140221"><dc:title>Mikrogravimetrične raziskave na območju Povirja in Škocjanskih jam</dc:title><dc:creator>Rupar,	Lovro	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gosar,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gabrovšek,	Franci	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gravimetrija</dc:subject><dc:subject>Povir</dc:subject><dc:subject>Škocjanske jame</dc:subject><dc:subject>gravimetrično kartiranje</dc:subject><dc:subject>težnostna anomalija</dc:subject><dc:subject>inverzija težnostne anomalije</dc:subject><dc:subject>kontinuirane težnostne meritve</dc:subject><dc:description>Na območju Povirja in Škocjanskih jam sem z metodo gravimetričnega kartiranja določil težnostno anomalijo. Na območju Škocjanskih jam, kjer sta potek in oblika jam ter kanalov znana, sem izvedel meritve na 205 merskih točkah. Vplive geografske širine, nadmorske višine, topografije, plimovanja Zemlje ter hoda gravimetra sem odpravil z ustreznimi redukcijami in korekcijami. Kot primernejša za ločitev težnostnega polja se je na podlagi primerjave z modelirano težnostno anomalijo v programu IGMAS+ izkazala metoda ločitve s trendno ravnino. Karta lokalne anomalije je jasno pokazala dve večji negativni anomaliji nad Martelovo dvorano (11. največja jamska dvorana na svetu) in Šumečo jamo, prav tako je tudi nad Hankejevim kanalom manjša negativna anomalija. Amplituda negativne anomalije je nekoliko manjša od modelirane, kar je lahko posledica poenostavitve računalniškega modela, ali pa gre za posledico manjkajoče mase globlje ali plitveje od samega jamskega sistema. Na območju Povirja, kjer se zaradi iztiskanja zraka iz tal ob velikih padavinskih dogodkih predvideva obstoj večjega jamskega sistema, sem v več fazah izvedel gravimetrične meritve na 119 merskih točkah. Karta lokalne anomalije je pokazala večjo negativno anomalijo v bližini avtoceste in dve manjši anomaliji V in Z od vasi. Na območju vasi negativna anomalija ni prisotna, kar pomeni, da večjega jamskega sistema neposredno pod vasjo očitno ni, in je iztiskanje zraka verjetno povezano s sistemom razpok. Za primer večje anomalije sem modeliral težnostni odziv morebitne jame v večji globini in površinske morfološke depresije, zapolnjene s sedimenti, ki predstavlja verjetnejši vir anomalije. Zaradi izjemno sušnega leta in popolne odsotnosti padavinskih dogodkov izračuna masnih sprememb podzemne vode, ki temeljijo na kontinuiranih težnostnih meritvah, do zaključka izdelave magistrskega dela ni bilo možno izvesti, vendar se bodo meritve nadaljevale.</dc:description><dc:publisher>[L. Rupar]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-13 09:00:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140221</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
