<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140145"><dc:title>Novi znanosti naproti</dc:title><dc:creator>Tul,	Chiara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škamperle,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>znanstvena revolucija</dc:subject><dc:subject>Accademia dei Lincei</dc:subject><dc:subject>Galileo Galilei</dc:subject><dc:subject>sholastika</dc:subject><dc:subject>znanstvena filozofija</dc:subject><dc:description>Med 16. ter 17. stoletjem pride v družbi do premika v znanstveni filozofiji. Staro paradigmo zamenja nova, z njo pa pride cela vrsta znanstvenih odkritij in teorij, ki tudi v moderni znanosti veljajo za resnične. Zaradi želje po novih naukih, v Italiji ter drugod po Evropi, pride do razcveta akademij, ki delujejo neodvisno od takratnih univerz, na katere je močno vplivala Cerkev. Rimska Accademia dei Lincei (ustanovljena 1603) velja za prvo svoje vrste, saj se je že od samega začetka omejila na naravoslovno znanost. Njen ustanovitelj in sponzor, Federico Cesi se je pri sprejemu novih članov držal rigoroznih sprejemnih postopkov in pravil. Za enega izmed najvplivnejših članov velja Galileo Galilei, ki je pod vodstvom Akademije izdal svoja najpomembnejša dela, ki so kljub številnim zapletom s papežem in inkvizicijo, hitro pridobivala na prepoznavnosti v celotni znanstveni skupnosti po vsem svetu. S svojim delovanjem je Akademija z Galileiem pripomogla k prenovi srednjeveške znanosti in hkrati močno vplivala na paradigmatsko spremembo.</dc:description><dc:publisher>[C. Tul]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-11 07:47:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140145</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
