<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140142"><dc:title>Predelava antičnega mita na primeru Antigon Jeana Anouilha, Dominika Smoleta in Dušana Jovanovića</dc:title><dc:creator>Tomažič,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pezdirc Bartol,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žunkovič,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>literarni miti</dc:subject><dc:subject>Antigona</dc:subject><dc:subject>Jean Anouilh</dc:subject><dc:subject>Dominik Smole</dc:subject><dc:subject>Dušan Jovanović</dc:subject><dc:subject>literarne predelave</dc:subject><dc:subject>odnos do vojne</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava primerjavo treh dram, in sicer Antigone Jeana Anouilha ter istoimenskih dram dveh slovenskih avtorjev, Dominika Smoleta in Dušana Jovanovića. V teoretičnem uvodu sta najprej predstavljena mit in ritual, čemur sledi obnova mita o tebanski kraljevi hiši, katerega del je tudi mit o Antigoni, nato pa še predstavitev semantike mita in zanimanja za poustvarjanje starogrških mitov v evropski literaturi ter kratek pregled svetovnih predelav mita o Antigoni, ki mu sledi tudi pregled adaptacij na Slovenskem. V nadaljevanju so predstavljeni avtorji vseh treh dram, obravnavanih v diplomski nalogi, pri čemer je posebno poglavje namenjeno tudi njihovim Antigonam. Znotraj tega poglavja so predstavljene okoliščine nastanka dela ter podatki o objavi in uprizoritvah. Zaradi tesne povezanosti vseh treh tekstov je posebno poglavje namenjeno tudi predstavitvi Smoletovega seznanjanja z dramo francoskega dramatika ter izpostavitvi najočitnejše razlike med obema slovenskima. Ker so bila vsa tri dela zaradi okoliščin nastanka podvržena interpretacijam, vezanim na aktualno družbenopolitično dogajanje, v posebnem poglavju predstavim tri vojne, s katerimi so bile interpretacije obravnavanih Antigon največkrat povezane. V nadaljevanju se posvetim primerjalni analizi dram, pri čemer vsako izmed dram na kratko obnovim ter podrobneje raziščem uporništvo ženskih dramskih oseb v vseh treh dramah. Stališča in pozicijo žensk prikažem v odnosu do nasproti mislečih – moških – in poskušam odgovoriti na vprašanje, ali lahko o Anouilhovi in Smoletovi Antigoni ter ženskah, ki jih ustvari Jovanović, govorimo kot o upornicah. Ker so bile vse tri drame zaradi okoliščin nastanka velikokrat deležne interpretacij, vezanih na tedanje družbenopolitične razmere, v posebnem poglavju poskušam uporništvo žensk interpretirati z ozirom na konkretne vojne situacije, na katere naj bi avtorji z adaptacijo antičnega mita o Antigoni namigovali.</dc:description><dc:publisher>[A. Tomažič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-11 07:47:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140142</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
