<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140133"><dc:title>Dreyfusova kritika umetne inteligence</dc:title><dc:creator>Simonič,	Tara Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Markič,	Olga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Hubert Dreyfus</dc:subject><dc:subject>umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>simbolni pristop</dc:subject><dc:subject>konekcionistični pristop</dc:subject><dc:subject>kontekst.</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo predstavlja Dreyfusovo kritiko umetne inteligence, pri čemer si za izhodišče postavlja zadnjo verzijo knjige Huberta Dreyfusa z naslovom Česar računalniki še vedno ne zmorejo: Kritika umetnega razuma. Delo najprej predstavi definicijo umetne inteligence, ki ji sledi kratka zgodovina umetne inteligence, kjer sta predstavljena dva zgodovinska pristopa k umetni inteligenci. Temu sledi predstavitev štirih domnev raziskav umetne inteligence, ki jih je Dreyfus kritiziral zaradi neupravičenega optimizma. Domneve si sledijo od biološke, preko psihološke in epistemološke, do ontološke. V sklopu diplomske naloge so predstavljene tudi Dreyfusove alternative tradicionalnim domnevam. Prva se posveča poudarjanju vloge človeškega telesa pri inteligentnem obnašanju, druga fenomenu urejenega delovanja, ne da bi se le-to sklicevalo na pravila, in zadnja na pomen situacije, kot funkcije človeških potreb. Na koncu se posvetim pomenu kritike danes, v kontekstu razmerja med simbolnim in konekcionističnim pristopom nevronskih mrež v umetni inteligenci in danes še vedno relevantnemu problemu konteksta.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-11 07:46:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140133</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
