Povezava genetske epistemologije Jeana Piageta in enaktivizma Ezequiela Di PaolaVerbič, Katarina (Avtor) Markič, Olga (Mentor) udejanjena kognicijazaznavagenetska epistemologijashemauravnoteženjeDiplomska naloga se osredotoča na pomembnost zaznave v teoriji udejanjene kognicije. Kakor v svojem članku predlaga Di Paolo (2017), kot izhodiščna teorija zaznavnega učenja služi Piagetova genetska epistemologija, natančneje vidik, da se »kognitivne strukture porajajo iz ponavljajočih se senzomotoričnih vzorcev, ki omogočajo, da je delovanje zaznavno vodeno« (Varela et al., 2017: 274). Glavno vprašanje naloge je v kolikšni meri, če sploh, je možno združiti teoriji, ki se na prvi pogled razlikujeta v kar nekaj temeljnih stališčih, predvsem pri vprašanju funkcije reprezentacije, in posledično, če je preplet možen, na kakšen način. Najprej s bom posvetila splošnejši predstavitve obeh teorij in nato na kratko pomembnosti telesa in zaznave, ne zgolj kot pred-lingvističnima pojmoma, temveč kot podlago in vedno prisoten temelj v našem delovanju in razvoju. Kot mesto združitve bo nato služila teorija gradnje senzomotoričnega védenja s pomočjo miselnih procesov ekvilibracije, asimilacije in akomodacije, razumljene kot jih predstavi Piaget, na teoretični podlagi udejanjene kognicije, kjer je za spoznavo nujno medsebojno delovanja sveta in organizma. Preplet teorij bo posredno odgovarjal tudi na vprašanje Menonovega paradoksa, kako je s trenutnimi shemami védenja možno usvojiti novo znanje.20222022-09-11 07:45:31Diplomsko delo/naloga140126sl