<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140123"><dc:title>Psihoanaliza in filmska teorija</dc:title><dc:creator>Svenšek,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolar Bahovec,	Eva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Psihoanaliza</dc:subject><dc:subject>film</dc:subject><dc:subject>filmska teorija</dc:subject><dc:subject>feministična filmska teorija</dc:subject><dc:subject>pogled.</dc:subject><dc:description>Cilj diplomskega dela je boljše razumevanje psihoanalize v povezavi s filmom in filmsko teorijo. Diplomsko delo osvetljuje nekatere temeljne koncepte psihoanalize, v povezavi z filmsko umetnostjo ter filmsko teorijo in njenimi pomembnimi vejami. V uvodnem delu diplomskega dela na kratko opišem samo zgodovino filma, ter kako film dobi naziv sedma umetnost, izpostavim tudi nekaj zgodnjih ključnih filmskih teoretikov, ter nadalje opišem zaradi česar ima filmska umetnost poseben pomen za psihoanalizo. Jedro diplomskega dela, je sestavljeno iz naslednjih poglavij: psihoanaliza in filmska umetnost, psihoanalitična filmska teorija, feministična filmska teorija ter pogled pod drobnogledom. V poglavju psihoanaliza in filmska umetnost opišem skupne začetke psihoanalize in filmske umetnosti, omenjen je tudi »oče psihoanalize« Sigmund Freud in njegove teorije ki so imele velik vpliv na filmske študije. V naslednjem poglavju se osredotočim na psihoanalitično filmsko teorijo in njene pomembne avtorje kot sta na primer Christian Metz ter Laura Mulvey. Omenjen je članek »Imaginarni označevalec: psihoanaliza in film« (The Imaginary Signifier: Psychoanalysis and the Cinema) s strani Christiana Metza. V poglavju feministična filmska teorija so v ospredju spolne stereotipizacije žensk v medijih. Laura Mulvey je tukaj močno prispevala k feministični filmski teoriji s svojim odmevnim člankom z naslovom Vizualni užitek in pripovedni film (Visual Pleasure and Narrative Cinema). Govora je tudi o moškem pogledu. Nadalje v poglavju pogled pod drobnogledom še malce razširim obravnavano tematiko pogleda. Tukaj je govora o tem ali je ženska samo pasivna gledalka ter pogled postane žarišče zanimanja feministične filmske teorije. Laura Mulvey je bila tukaj deležna kritik, ker naj bi opredelila samo moški pogled ter spregledala vprašanje ženskega gledalstva. Na koncu dela opišem kakšna vprašanja sem si zastavil pred začetkom pisanja in kaj sem med pisanjem diplomskega dela spoznal. Naštejem tudi nekaj filmov ki so v meni spodbudili zanimanje za psihoanalizo in filmsko teorijo ter zaključim z izjavo Andrewa Sarrisa.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-11 07:45:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140123</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
