<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140106"><dc:title>Vpliv transgenov na sintezo karotenoidov tipa provitamin A pri izbranih kulturnih rastlinah.</dc:title><dc:creator>Žitko,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štajner,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>karotenoidi</dc:subject><dc:subject>β-karoten</dc:subject><dc:subject>provitamin A</dc:subject><dc:subject>vitamin A</dc:subject><dc:subject>riž</dc:subject><dc:subject>paradižnik</dc:subject><dc:subject>krompir</dc:subject><dc:subject>koruza</dc:subject><dc:subject>biofortifikacija</dc:subject><dc:subject>transformacija</dc:subject><dc:subject>karotenogeneza</dc:subject><dc:description>Vitamin A je skupina v maščobi topnih spojin, ki jih človek sam ni zmožen sintetizirati, zato morajo biti široko prisotne v človeški prehrani. Če pride do pomanjkanja vitamina, lahko to vodi v številne težave, med drugim tudi do slepote, kar poleg lakote predstavlja precej velik problem v večini držav v razvoju, kjer škrobna prehrana prebivalstva ne vsebuje zadostnih količin omenjenega vitamina. V ta namen so znanstveniki razvili številne kulturne rastline, ki imajo povečano sintezo in kopičenje provitamina A, ki se v človeškem organizmu pretvori v funkcionalen vitamin A. To so dosegli z metodami biofortifikacije (s konvencionalnim križanjem in z genetskim inženiringom kulturnih rastlin) in s pomočjo 2 pristopov: prekomerne ekspresije in utišanja genov. Uporabljene metode so privedle do znatnega kopičenja karotenoidov v užitnih delih riža, paradižnika, krompirja in koruze ter do očitne spremembe barve plodov le-teh, ki so z večjo vsebnostjo karotenoidov kazale bolj intenzivne odtenke oranžne oz. rumene barve. Za uspešno manipulacijo karotenogeneze pa je ključnega pomena temeljito razumevanje biosintezne poti karotenoidov, katere poznavanje je igralo ključno vlogo pri izbiri posameznih genov. Pri opisanih kulturnih rastlinah so bili geni predvsem bakterijskega izvora (rod Erwinia), uporabljeni pa so bili tudi rastlinski geni, tako endogeni kot tudi geni iz drugih rastlinskih vrst, ki že same po sebi vsebujejo večje količine karotenoidov.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-11 07:16:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140106</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
