<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140102"><dc:title>Bioremediacija naftnih derivatov v vodnem okolju z glivami</dc:title><dc:creator>Gabrovšek,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>bioremediacija</dc:subject><dc:subject>biotehnologija</dc:subject><dc:subject>glive</dc:subject><dc:subject>nafta</dc:subject><dc:subject>ogljikovodiki</dc:subject><dc:subject>vodno okolje</dc:subject><dc:description>V vodnem okolju pogosto pride do onesnaževanja z nafto in njenimi derivati. V svetovne vode letno izpustimo kar 1,3 milijona ton surove nafte. Do izpustov lahko pride na naraven način (razlitja iz nahajališč nafte, vulkanski procesi) ali zaradi vpliva družbe (nesreče tankerjev, črpanje in transport nafte, naftna rafinerija, proces ekstrakcije …). Velik problem so enkratni točkovni izpusti velikih količin nafte, kar se je v zgodovini pripetilo v kar nekaj nesrečah. Ker je nafta sestavljena iz velikega števila različnih kemijskih spojin, ima toksičen vpliv na okolje in na organizme, ki pridejo v stik z njo. Zato je pomembno, da čim hitreje pride do procesov razkroja nafte. Procesi, ki se odvijejo naravno so preperevanje, izhlapevanje, emulzifikacija, raztapljanje, oksidacija in mehanski premiki nafte. Ljudje se trudijo omejiti širitev nafte s sežiganjem in fizičnim odstranjevanjem nafte ter dodajanjem kemikalij. V zadnjih letih pa se čedalje bolj razvijajo tudi biološke metode, kot je bioremediacija. Glive so se izkazale kot mikroorganizmi, ki so sposobni razgraditi naftne derivate in so dobra potencialna možnost za uporabo v prihodnosti, skupaj z drugimi mikroorganizmi.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-11 07:16:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140102</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
