<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140052"><dc:title>Ocena stresa med nosečnicami v času epidemije COVID-19</dc:title><dc:creator>Gaber,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jug Došler,	Anita	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Prelec,	Anita	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:subject>epidemija</dc:subject><dc:subject>COVID-19</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>prenatalno obdobje</dc:subject><dc:description>Uvod: Nosečnost je eno pomembnejših obdobij v življenju vsake ženske in velja za stresno in zahtevno obdobje. Nosečnice že tako doživljajo povišano anksioznost zaradi samega dejstva, da so noseče in spremljajočih sprememb, v času epidemije COVID-19 pa so se pridružile še dodatne okoliščine – potrebe po prilagajanju omejitvam. Stres je velikokrat odgovoren za škodljiv izid pri materi in novorojenčku, vključno z nizko porodno težo, prezgodnjim porodom, preeklampsijo, gestacijskim diabetesom in nenačrtovanim carskim rezom. Namen: Ugotoviti želimo, kakšne ravni stresa, povezanega z epidemijo COVID-19, doživljajo nosečnice v Sloveniji in na katerem področju doživljajo višje ravni stresa. Pri tem nas bo zanimalo tudi, če so naši rezultati primerljivi z rezultati nekaterih drugih držav. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Raziskovalni pristop je temeljil na kvantitativni raziskavi, za raziskovalno orodje je bil uporabljen validiran vprašalnik, imenovan PREPS lestvica. Rezultati: V raziskavi so sodelovale 1104 nosečnice. Ugotovili smo, da se je v času epidemije COVID-19 več kot tretjina sodelujočih soočalo z visokimi ravnmi stresa. S pridobljenimi podatki smo ugotovili tudi, da so višje ravni stresa doživljale tiste, ki so bile v času epidemije COVID-19 noseče prvič, so imele rizično nosečnost, so izgubile vir dohodka ter so bile v času reševanja ankete v 2. ali 3. trimesečju. Prav tako smo ugotovili, da so nosečnice v Sloveniji najvišje ravni stresa doživljale zaradi skrbi glede okužbe. Razprava in zaključek: Vpliv epidemije na počutje nosečnic je zaskrbljujoč. Kot je razvidno iz rezultatov, je s strani anketirank v našem vzorcu prisotno stanje doživljanja vse od blagega do hudega stresa. Velik del stresa, ki so ga doživljale nosečnice v času epidemije COVID-19, je posledica skrbi glede okužbe in pomanjkanja pripravljenosti na porod (kot posledica omejenih zdravstvenih storitev). Pomembno se je zavedati, da stres med nosečnostjo ne vpliva le na enega človeka, ampak vpliva tudi na plod in njegov razvoj. Ženskam bi bilo smiselno pomagati pri soočanju in lajšanju stresa, npr. spletne svetovalnice za podporo in podajanje koristnih informacij. Prav tako bi bilo smiselno izvajati preventivno preverjanje doživljanja stresa s pomočjo PREPS lestvice ali kakšnega drugega v ta namen razvitega presejalnega instrumenta.</dc:description><dc:publisher>[E. Gaber]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-10 07:46:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140052</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
