Struktura združbe makroinvertebratov v različnih odsekih reke Stržen po renaturaciji strugePavšič, Petra (Avtor) Zelnik, Igor (Mentor) renaturacija rekerevitalizacija rekemakroinvertebratiStrženCerkniško jezeroobnovitvena ekologijamotnjarekolonizacijasukcesijaProučevali smo, kako se je spreminjala struktura združbe makroinvertebratov (MIZ) na reki Stržen, na območju Cerkniškega jezera po revitalizaciji dela struge. Glavni namen renaturacije dvojnega okljuka je bil podaljšati zadrževalni čas vode v strugi in s tem izboljšati stabilnost ekosistema ter povečati samočistilno sposobnost reke. Revitalizacija struge je, kljub namenu izboljšati stanje, grob poseg v ekosistem, ki mu sledi proces rekolonizacije življenjske združbe. Zanimalo nas je, kako sta se v času enega in dveh let po revitalizaciji spremenili pestrost in diverziteta MIZ na različnih odsekih (renaturirana odseka, referenčna odseka, regulacijski kanal). Na zmožnost terenskega dela so močno vplivali hidrološki dejavniki. Makroinvertebrate (MI) smo vzorčili po standardni metodi, na podlagi podatkov pa izračunali različne diverzitetne (H', d, D) in biotske (EPTO, GOLD) indekse. Na vzorčnih odsekih smo izmerili tudi fizikalne, kemijske in hidromorfološke dejavnike ter popisali substrat. Korelacije med okoljskimi dejavniki in parametri MIZ smo ugotavljali s Spearmanovimi korelacijskmi koeficienti. V vzorcih smo našli 18 468 osebkov, ki smo jih uvrstili v 62 družin. V enem letu od renaturacije je na območju velikega okljuka prišlo do rekolonizacije 24 družin MI, diverziteta pa je bila tam v primerjavi z ostalimi odseki nižja. Poglobitveni poseg je poleti 2021 prekinil sukcesijo združbe, sedimentacija erodiranega materiala pa je poslabšala ekološke razmere dolvodno. Med letoma 2020 in 2021 smo opazili znaten upad pestrosti in diverzitete MIZ na vseh proučevanih odsekih. Sklepamo, da je bil glavni razlog za to zelo nizek vodostaj in posledično neugodne temperaturne in kisikove razmere.[P. Pavšič]20222022-09-10 07:16:59Magistrsko delo/naloga140040sl