<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140037"><dc:title>Karakterizacija sevov vrste Escherichia coli izoliranih iz netopirskega gvana in površin kraških jam</dc:title><dc:creator>Miglioranza,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ambrožič Avguštin,	Jerneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mulec,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Escherichia coli</dc:subject><dc:subject>geni za dejavnike virulence</dc:subject><dc:subject>filogenetske skupine</dc:subject><dc:subject>odpornost proti protimikrobnim učinkovinam</dc:subject><dc:subject>kraške jame</dc:subject><dc:subject>netopirsko gvano</dc:subject><dc:description>Analizirali smo 125 izolatov bakterije Escherichia coli iz brisov pešpoti v slovenskih turističnih jamah ter iz gvana netopirjev, ki so jih vzorčili sodelavci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. E. coli je ena izmed primarnih intestinalnih bakterij pri ljudeh ter endotermnih živalih in je pogosto uporabljena kot indikator fekalne onesnaženosti. Večina sevov E. coli je neškodljivih, težavo pa predstavljajo sevi, ki so zaradi prisotnosti različnih genov za dejavnike virulence patogeni. Takšni sevi so lahko pogosto tudi odporni proti protimikrobnim učinkovinam, kar dandanes predstavlja veliko nevarnost za zdravje ljudi po vsem svetu. Cilj magistrskega dela je bil okarakterizirati izolate E. coli in ugotoviti njihov patogeni potencial ter odpornost proti protimikrobnim učinkovinam. Izolate smo z uporabo metode ERIC-PCR razvrstili v 75 različnih klonalnih skupin ter jih uvrstili v filogenetske skupine po prvotni in po prenovljeni metodi. Z uporabo molekularnih metod smo pri neklonalnih sevih preverili prisotnost 37 virulenčnih genov, genov za beta-laktamaze ter izbrane sekvenčne tipe. Dodatno smo pri sevih ugotavljali tudi izražanje hemolize ter preverjali odpornost proti sedmim protimikrobnim učinkovinam. Večino sevov iz brisov površin smo uvrstili v filogenetsko skupino B1 (43 %), sevov iz gvana pa v skupino B2 (36 %). Sevi iz gvana so imeli v povprečju 7 genov za dejavnike virulence na sev, sevi iz brisov površin pa 5. Najbolj virulenten sev iz gvana je imel 19 virulenčnih genov, iz brisov površin pa 21. Zanimivo je, da je bilo le 7 sevov (15 %) iz brisov površin in 2 (7 %) iz gvana odpornih proti vsaj eni izmed testiranih protimikrobnih učinkovin.</dc:description><dc:publisher>[A. Miglioranza]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-10 07:16:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140037</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>