<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140004"><dc:title>Modeliranje sončne elektrarne in določitev velikosti baterije za samooskrbo</dc:title><dc:creator>VRBAN,	MATEJ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čepin,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sončna celica</dc:subject><dc:subject>sončna elektrarna</dc:subject><dc:subject>energija</dc:subject><dc:subject>baterija</dc:subject><dc:subject>shranjevanje energije</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo zajema aktualno tematiko glede obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije. Fosilna goriva postajajo vedno večji problem, ki negativno vpliva na okolje. Zato se vedno bolj posvečamo k uporabi obnovljivih virov energije. Trenutno najbolj v porastu sta obnovljiva vira energije veter in Sonce. 
Namen diplomskega dela je podati osnove pridobivanja električne energije z izkoriščanjem sončnega sevanja v sončni elektrarni in proučiti možnost samooskrbe. Za čas, ko na razpolago ni dovolj sončnega sevanja, je potrebno proučiti velikost baterije kot shranjevalnika energije in oceniti njeno ustreznost.
Prvi del diplomskega dela je namenjen kratki zgodovini o začetkih  uporabe sončne energije, fotovoltaičnem efektu, shranjevanju energije in prvim shranjevalnikom električnega naboja oz. bateriji. Drugi del je bolj teoretično obarvan in v tem delu se bralec seznani z delovanjem sončne celice, nastanku tok v njej in spozna tipe sončnih celic ter delovanje baterije. 
Sledi raziskovalni del, pri katerem smo opazovali zastavljen model sončne elektrarne in hrambo električne energije. Glede na to, da intenzivnost sončnega obsevanja skozi letne čase variira, sem se odločil proizvodnji razdeliti na letne čase. Pričakovano bo v poletnem  času največja količina proizvedene električne energije njena povprečna vrednost je znašala 495,21 kWh/dan, sledi ji proizvodnja spomladi z 448,83 kWh/dan, nato jesensko obdobje z 170 kWh/dan in najmanj proizvedemo pozimi povprečno 161 kWh/dan. Kakor se spreminja moč, se posledično spreminja tudi raba baterije. Baterijo je potrebno izbrati na podlagi obdobja, v katerem imamo najmanjšo proizvodnjo v našem primeru je to zima. Kapaciteta baterije, ki nam pride v poštev se v odvisnosti od mere izpraznitve, giblje med 2529 Ah in 3502 Ah odvisno od deleža praznjenja baterije. Če pa bi namesto zimskega povprečja upoštevali najslabše razmere, ko več dni ni Sonca, pa bi potrebovali še močnejšo baterijo.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-09 11:45:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140004</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
