Vpliv ščetkanja stopala na statično ravnotežje pri zdravih preiskovancihSmolej, Ana (Avtor) Rugelj, Darja (Mentor) Hlebš, Sonja (Recenzent) diplomska delafizioterapijastatično ravnotežješčetkanjepritiskovna ploščaUvod: Nadzor drže telesa temelji na sposobnosti natančnega zaznavanja gibanja težišča telesa. Boljše, kot je razločevanje pritiskov na stopalo, boljše lahko zaznamo gibanje središča pritiska. Z uporabo različnih senzoričnih spodbud lahko vplivamo na izboljšanje ravnotežja. Namen: Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv ščetkanja celotnega stopala in gležnja na statično ravnotežje pri zdravih mladih odraslih. Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 31 preiskovancev, 21 ženskega in 10 moškega spola, starih med 18 in 26 let. Za oceno ravnotežja so preiskovanci stali na pritiskovni plošči Kistler 9286AA, na njihovi stojni nogi, z odprtimi in zaprtimi očmi, najprej pred in nato še po intervenciji. Izmerili smo tudi prag zaznave pritiska s Semmes-Weinstein monofilamenti. Na koncu so preiskovanci na lestvici GRCS od –5 do +5 ocenili spremembo v občutenju stabilnosti po intervenciji ter podali subjektivno mnenje. Rezultati: Za analizo gibanja središča pritiska ter časa merjenja zadrževanja položaja stoje na eni nogi pri odprtih in zaprtih očeh, pred in po ščetkanju, smo uporabili ANOVA (analiza variance za ponovljive meritve), s katero nismo ugotovili statistično pomembnih razlik. Pri meritvi praga zaznave pritiska, ki smo ga izmerili na nartu ter na 1. metatarzali, je pri večini preiskovancev prag na obeh mestih ostal enak. Oceno spremembe stabilnosti drže telesa pa je največ preiskovancev ocenilo z oceno +2, kar nakazuje občutek izboljšanja statičnega ravnotežja. Večina preiskovancev je ščetkanje navedlo kot prijetno tehniko, ki povzroči občutek lažjega, toplejšega in bolj občutljivega stopala. Razprava in zaključek: Na podlagi dobljenih rezultatov lahko zaključimo, da kljub povprečno boljšim rezultatom testov po ščetkanju, razlika pred in po intervenciji ni bila statistično pomembna. Glede na to, da je bilo ščetkanje za večino preiskovancev prijetno in je subjektivno povzročilo izboljšanje ravnotežja, predlagamo, da se uporabi kot dodatna tehnika za izboljšanje ravnotežja. Potrebne pa so nadaljnje raziskave, s katerimi bi določili optimalno frekvenco in postopek ščetkanja.[A. Smolej]20222022-09-09 07:46:12Diplomsko delo/naloga139956sl