<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139952"><dc:title>Uporaba 3D tiskalnika za izdelavo zapestne ortoze za oskrbo zloma koželjnice</dc:title><dc:creator>Potrč,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lampe,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlović,	Monika	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fošnarič,	Miha	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>ortotika in protetika</dc:subject><dc:subject>3D tehnologija</dc:subject><dc:subject>3D modeliranje</dc:subject><dc:subject>ortoza za zgornji ud</dc:subject><dc:description>Uvod: Zlom distalnega dela koželjnice je eden najpogostejših vrst zlomov. Oskrba največkrat vključuje mavčne povoje, vendar se uporabljajo tudi razne opornice in sintetični materiali za imobilizacijo. Z razvojem tehnologije so se pojavili novi načini imobilizacije. Eden izmed perspektivnih načinov je uporaba tridimenzionalne tehnologije. Namen: Namen diplomskega dela je s pomočjo tridimenzionalne tehnologije izdelati zapestne ortoze za oskrbo zloma distalnega dela koželjnice. Nadalje želimo preveriti toplotno prevodnost tiskanih ortoz in jo primerjati s prevodnostjo mavčnih ortoz, hkrati pa bomo izmerili in prirmerjali tudi njihovo trdnost. Metode dela: Najprej smo uporabili postopek tridimenzionalne digitalizacije in s pomočjo optičnega skenerja  odvzeli model roke ter tako pridobili digitalno obliko. V naslednji fazi smo se osredotočili na računalniško obdelavo pridobljenega modela. Na koncu smo še natisnili model s pomočjo tridimenzionalnega tiskalnika. Sledile so meritve trdnosti z durometrom in meritve toplotne prevodnosti s toplotno kamero. Rezultati: Izdelali pet ortoz (štiri s pomočjo tridimenzionalne tehnologije in eno iz mavca). Dve ortozi sta bili namenjeni za žensko osebo, ostale tri pa za moškega. Proces skeniranja je pri obeh trajal približno 90 sekund, čas modeliranja pa 30 minut. Pri moškem modelu je tisk trajal 3 ure več kot pri ženskem, porabljenega je bilo 80 gramov materiala, 20 gramov več kot za ženskega. Pri testiranju toplotne prevodnosti smo smo med seboj primerjali ortoze in ugotovili, da se je najvišja temperatura pojavila pri goli roki brez ortoze, sledila je tridimenzionalno natisnjena ortoza, medtem ko smo najnižjo temperaturo izmerili pri ortozi iz mavca. Meritve trdnosti so pokazale primerljive rezultate v primeru tiskane ter mavčne ortoze. Razprava in zaključek: Ortoza izdelana s pomočjo tridimenzionalnega tiskalnika, bolje prevaja toploto kot klasični mavec. Ugotovili smo, da je občutek toplote na koži večji pri ortozi, narejeni iz mavca, kakor pri tiskani ortozi. Dokazali smo, da ima tiskana ortoza primerljivo trdnost v primerjavi z ortozo narejeno iz mavca.</dc:description><dc:publisher>[B. Potrč]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-09 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139952</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
